Leto 2022 nam je pokazalo, kakšna prihodnost nas bo verjetno čakala, če ne bomo hitro in drastično zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Poletni vročinski valovi, suša, gozdni požari na eni strani ter intenzivne padavine z nalivi in poplavami na drugi strani – vsi ti vremenski dogodki bodo v prihodnosti lahko postali stalnica, če ne bomo pričeli z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.

Kaj na tem področju lahko naredijo občine?
Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 omejila izpuste toplogrednih plinov za 55% . Do leta 2050 pa načrtujemo, da bomo dosegli t.i. podnebno nevtralnost. Individualne cilje so sprejele tudi številne občine v Sloveniji, in sicer s priključitvijo h Konvenciji županov, s katero so se zavezale, da bodo emisije na svojem področju zmanjšale vsaj za 40%. Poleg zmanjševanja emisij pa lahko občine veliko storijo tudi s projekti za prilagajanje na podnebne spremembe na lokalni ravni. Infrastruktura, objekti in kmetijstvo so namreč izredno ranljivi na izredne vremenske dogodke, nanje pa negativno vplivajo tudi spremembe podnebja.

Kje začeti z aktivnostmi za zmanjševanje toplogrednih plinov?
Prvi korak za občine je gotovo to, da ocenijo, kje nastajajo emisije toplogrednih plinov na njihovem področju ter koliko jih je. To občina lahko stori z izdelavo ogljičnega odtisa. V letu 2021 smo za Občino Škofja Loka izdelali ogljični odtis, in sicer se je občina Škofja Loka odločila za podroben ogljični odtis na podlagi mednarodnega standarda GPC (Global Protocol for Community-Scale Greenhouse Gas Emission Inventories), ki je zasnovan na podlagi metodologije IPCC za emisijske evidence držav. Občina Škofja Loka je tako ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki je za svoje območje izdelala tako podroben ogljični odtis.

Na podlagi ogljičnega odtisa je Občina Škofja Loka pridobila informacije o tem, v katerih dejavnostih nastaja največ emisij. Kar 66,7% emisij je posledica industrije, emisije iz prometa predstavljajo 9,6% vseh emisij in emisije iz kmetijstva 9,2% vseh emisij. Ta razdelitev je seveda za vsako občino različna, zato je za načrtovanje učinkovitih ukrepov nujno, da občina dobro pozna nastajanje emisij toplogrednih plinov na svojem območju.

Drugi korak je za občine gotovo to, da ocenijo, na katerih področjih lahko najbolj aktivno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Občine v povprečju lahko neposredno vplivajo zgolj na 1-3% emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo na njihovem območju. Toliko emisij je namreč posledica delovanja občinskih stavb, delovanja občinske uprave in mestnega javnega prevoza. Za zmanjšanje emisij v drugih dejavnostih pa je potrebno načrtovanje konkretnih ukrepov za spodbujanje sprememb.

Tretji in ključni korak je, da si občina postavi vizijo dolgoročnega razvoja, ki bo temeljila na prehodu v podnebno nevtralno družbo in prilagajanju na podnebne spremembe. Na podlagi te vizije mora občina presojati vse strateške in razvojne projekte ter se zavedati, da gre prihodnost v smeri opuščanja fosilnih goriv.

Četrti korak je nato izvedba konkretnega akcijskega načrta za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z zastavljenim ciljem. Da bi bil ta načrt učinkovit, je seveda potrebno, da se zastavljene cilje na področju zmanjševanja emisij tudi preračuna v prihranke emisij v tonah CO₂ ekvivalentater se jih primerja z izhodiščnimi emisijami.

Kaj lahko občine storijo izven svojega neposrednega vpliva?
Pomembno je, da poudarimo, da imajo občine v Sloveniji dodatne pristojnosti na področju prostorskega načrtovanja, gradnje objektov, varstva okolja, osnovnega šolstva in tudi na področju energetike. Z osebnim angažmajem občinske uprave in županov ter županj lahko občina na teh področjih prične s spodbujanjem in usmerjanjem prostovoljnih sprememb v občini, za kar je ključno izobraževanje zaposlenih na občini in tudi drugih (šolarjev, javnosti) na področju podnebnih sprememb. Občina je seveda s svojimi aktivnostmi tudi zgled in primer dobre prakse za svoje občane, saj lahko na primeru javnih objektov prikaže koristi zmanjševanja porabe energije tako za denarnice občanov kot tudi za okolje. Na določenih področjih lahko občina z zahtevami ali cenovnimi signali tudi spodbudi spremembe obnašanja občanov.

Še nekaj praktičnih predlogov področij, kjer lahko občine spodbudijo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov:

• Energetika: umeščanje in postavitev elektrarn na obnovljive vire, olajševanje postopkov na lokalni ravni s spremembami OPN in OPPN.
• Energetska učinkovitost: spodbujanje večje energetske učinkovitosti v zgradbah, pa tudi v delovanju občinskih institucij ter podjetij, sofinanciranje energetskih pregledov.
• Promet: razvoj uporabnikom prijaznega sistema javnega prometa in trajnostne mobilnosti, ki bo ljudem omogočila, da lahko živijo (tudi) brez avtomobila, sofinanciranje Načrtov mobilnosti, postavitev električnih polnilnic za vozila, usmerjanje k zmanjševanja uporabe osebnega vozila.
• Prostorsko načrtovanje: pravilno načrtovanje prostora in umestitev v prostor z upoštevanjem potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe, energetske samozadostnosti, ipd.
• Kmetijstvo: razvoj bolj odpornega kmetijstva (namakalni sistemi, rastlinjaki) in podpora kmetom pri pridelavi zelenjave, sadja in žit.

Omenjeno temo bomo predstavili tudi na Okoljskem posvetu: »Sonaravne rešitve za zeleni prehod Slovenije«, ki bo 6. in 7. oktobra v Moravskih Toplicah.