Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode

V kolikor poseg načrtujete na vodovarstvenem območju, je sestavni del vloge za izdajo vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode.

Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode je predpisana v posameznih uredbah o vodovarstvenih območjih. Analiza tveganja za onesnaženje mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Njen sestavni del je tudi revizija, s katero se preveri kontrola pravilnosti in računska pravilnost analize tveganja za onesnaženje.

V analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode določimo zaščitne ukrepe, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa in območja zajetja sprejemljivo. Pri ugotavljanju tveganja za onesnaženje upoštevamo vrsto in tehnološke lastnosti posega v okolje ter z njim povezane kemijske in fizikalne lastnosti onesnaževal, ki bi lahko ogrozile vodno telo podzemne vode.

Ali ste vedeli?

  • V Sloveniji je podzemna voda glavni vir pitne vode in pomemben vir mineralne in termalne vode. Večina podzemne vode v Sloveniji je izvorno padavinska voda, ki pronica v tla in se nato skozi kamnine pretaka do ponovnega pritoka na površje.
  • Podzemna voda se v primerjavi s površinsko vodo giblje počasneje in s tem se tudi onesnaženje širi počasneje. Ker pa podzemne vode ne vidimo, je njeno onesnaženje velikokrat odkrito prepozno, včasih šele takrat, ko vodo že uporabimo.
  • Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode je pomemben dokument, s katerim se preveri možnosti za onesnaženje ter sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev onesnaženja podzemne vode.