Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode

Če poseg načrtujete na vodovarstvenem območju, morate vlogi za izdajo vodnega soglasja priložiti analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode.

Analiza tveganja je predpisana v posameznih uredbah o vodovarstvenih območjih. Analiza tveganja za onesnaženje mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Njen sestavni del je tudi revizija, s katero se preveri kontrola pravilnosti in računska pravilnost analize tveganja za onesnaženje.

V analizi tveganja določimo zaščitne ukrepe, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa in območja zajetja sprejemljivo. Pri ugotavljanju tveganja za onesnaženje upoštevamo vrsto in tehnološke lastnosti posega v okolje ter z njim povezane kemijske in fizikalne lastnosti onesnaževal, ki bi lahko ogrozile vodno telo podzemne vode.

Ali ste vedeli?

  • V Sloveniji je podzemna voda glavni vir pitne vode in pomemben vir mineralne in termalne vode. Večina podzemne vode v Sloveniji je izvorno padavinska voda, ki pronica v tla in se nato skozi kamnine pretaka do ponovnega pritoka na površje.
  • Podzemna voda se v primerjavi s površinsko vodo giblje počasneje in s tem se tudi onesnaženje širi počasneje. Ker pa podzemne vode ne vidimo, je njeno onesnaženje velikokrat odkrito prepozno. Včasih šele takrat, ko vodo že uporabimo.
  • Analiza tveganja je pomemben dokument, s katerim se preveri možnosti za onesnaženje. Z analizo se sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev onesnaženja podzemne vode.