Evropski teden zmanjševanja odpadkov (22. do 30. november) nas tudi letos spodbuja k razmisleku o tem, kako lahko vsak dan ustvarimo manj odpadkov. Letos je v ospredju odgovorno ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov v EU.

Ste se kdaj vprašali, koliko nas v resnici stane naprava, ko preneha delovati? Odgovor je preprost: veliko več, kot si mislimo — če z njo ne ravnamo pravilno.

Kaj vse je OEEO?

Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) je kosovni odpadek in nikakor ne sodi v zabojnike za preostanek odpadkov. Vsebuje namreč številne nevarne snovi, ki lahko resno škodujejo okolju.

Med OEEO spadajo:

• velike in male gospodinjske naprave,
• televizijski in računalniški zasloni,
• IT in telekomunikacijska oprema,
• zabavna elektronika,
• električno in elektronsko orodje,
• električni aparati za osebno nego,
• elektronske igrače in športna oprema.

Količina OEEO narašča

V Sloveniji je leta 2024 nastalo približno 17.624 ton OEEO ali 8,2 kilograma na prebivalca. V primerjavi z letom 2020 se je količina teh odpadkov povečala za nekaj več kot 15 %.

V zadnjih petih letih smo v povprečju na leto uvozili 2.800 ton OEEO. Lani je bila ta količina podpovprečna, znašala je nekaj več kot 1.500 ton (nekaj več kot polovico smo je uvozili iz Italije).

Še večji od uvoza je bil izvoz OEEO. Lani smo je izvozili nekaj manj kot 6.700 ton, kar je bilo blizu povprečja zadnjih petih let. Nekaj več kot tretjina je bila izvožena v Italijo.

Stara električna naprava? Ne v navadne smeti!

V povprečju ima vsak od nas doma 4–5 neuporabljenih elektronskih naprav, ki bi jih bilo treba pravilno oddati.

OEEO spada na za to določena zbirna mesta, kjer poskrbimo, da materiali dobijo novo življenje. Vse od starih telefonov, kablov, slušalk, pa do velikih gospodinjskih aparatov – če niso pravilno oddani, lahko postanejo resna obremenitev za okolje.
Ker OEEO vsebuje nevarne snovi (svinec, kadmij, živo srebro, CFC-plini), je pravilno ravnanje ključno — tudi zato, ker lahko ena sama molekula CFC-plina uniči več tisoč molekul ozona.

Ko OEEO oddamo na za to določena zbirna mesta, zagotovimo, da materiali dobijo novo življenje, nevarne snovi pa se varno odstranijo.

Reciklaža in odgovornost podjetij

Po podatkih Eurostata smo leta 2023 v Sloveniji reciklirali skoraj 13.800 ton OEEO, kar je približno 10 % več kot leto prej.

A še bolj kot reciklaža je učinkovita ponovna uporaba, ki:

• preprečuje nastanek novih odpadkov,
• zmanjšuje porabo naravnih virov,
• podpira socialno vključenost,
• ustvarja nova delovna mesta na področju zbiranja, popravila in obnove opreme.

7 ključnih priporočil za podjetja

1. Podaljševanje življenjske dobe opreme

• Uvedba rednega vzdrževanja IT opreme (čiščenje, nadgradnje, menjava komponent).
• Spodbujanje zaposlenih, naj popravijo, ne zavržejo opreme (npr. z organiziranjem internih “IT servisnih dni”).

2. Premišljena nabava

• Uporaba trajnejših naprav z možnostjo popravila, ne najcenejših modelov kratke življenjske dobe.
• Kupovanje obnovljene opreme, kjer je to mogoče.

3. Sistem za interno kroženje opreme

• Vpeljava »oprema v ponovni uporabi«: če en zaposleni ne potrebuje več tipkovnice, monitorja, prenosnika ipd., ga lahko prevzame drugi.
• Zbirna točka v podjetju za opremo, ki še deluje, a je nihče več ne uporablja.

4. Digitalizacija in racionalizacija opreme

• Prehod na deljene naprave (npr. multifunkcijski tiskalnik namesto več malih).
• Spodbujanje kulture “najprej preveri, ali opremo res potrebujemo”.

5. Doniranje delujoče opreme

• Donacije obnovljene opreme šolam, društvom, socialnim organizacijam.
• Sodelovanje s podjetji, ki izvajajo refurbish (npr. lokalni servisi, socialna podjetja).

6. Pravilno zbiranje OEEO

• Imenovanje osebe, odgovorne za ločeno zbiranje in oddajo OEEO.
• Jasna navodila zaposlenim, kam oddati: odslužene računalnike in telefone, polnilce in kable, baterije, male gospodinjske aparate.

7. Zaupanja vredni zbiralci in reciklatorji

• Oddaja opreme izključno pooblaščenim zbiralcem, ki zagotovijo sledljivost in varno ravnanje z občutljivimi podatki.
• Zahteva po potrdilu o prevzemu OEEO in (kjer je relevantno) uničenju podatkov.

Pa se vrnimo k začetnem vprašanju – Koliko nas v resnici stane električna naprava, ko je ne uporabljamo več?

Strošek se ne konča z nakupom ali tem, da jo odložimo v predal. Električna in elektronska oprema po koncu življenjske dobe predstavlja okoljski, družbeni in finančni izziv — od nevarnih snovi, ki lahko končajo v okolju, do dragocenih materialov, ki se izgubijo, če jih ne recikliramo. Zato je odgovorno ravnanje z OEEO ključno za vsako podjetje in tudi posameznika. Podjetja lahko veliko prispevajo k zmanjšanju količine odpadne električne in elektronske opreme. Ključni koraki vključujejo podaljševanje življenjske dobe naprav, skrbno načrtovanje nabav, spodbujanje popravil in organiziranje interne ponovne uporabe opreme. Enako pomembna je vzpostavitev sistema za ločeno zbiranje OEEO in sodelovanje s pooblaščenimi zbiralci, ki zagotovijo varno ravnanje z opremo in podatki.

Podjetja z odgovornim ravnanjem ne zmanjšajo le okoljskega vpliva, temveč tudi stroške in tako prispevajo k bolj trajnostnim lokalnim skupnostim.

---

V podjetju Marbo Okolju je odgovorno ravnanje z odpadki sestavni del našega dela. Na terenu vsak dan vidimo, kako pomembno je pravilno ločevanje, preprečevanje nastajanja odpadkov in premišljeno načrtovanje ravnanja z njimi. Zmanjševanje odpadkov ni trend – je nuja za dolgoročno varovanje okolja.

Hvala vsem, ki svoje elektronske naprave oddajate pravilno.