Vlada Republike Slovenije je 17. decembra sprejela novo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je začela veljati 20. decembra 2025, dan po objavi v Uradnem listu.

Na prvi pogled se zdi, da nova uredba ne prinaša bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjo. Tudi po pojasnilih Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) naj bi šlo predvsem za pojasnjevalne in terminološke prilagoditve. A podrobnejši pregled pokaže, da temu ni povsem tako. Za nekatere ključne vire hrupa nova uredba pomeni pomemben premik – predvsem v načinu vrednotenja hrupa.

Spremembe zadevajo predvsem:

• gradbišča ter
• tri slovenska letališča – Brnik, Maribor in Portorož, ki so po novi uredbi opredeljena kot mednarodna letališča.

Gradbišča: nespremenjene numerične mejne vrednosti, spremenjen način ocenjevanja

Nova uredba pri gradbiščih:

• ne spreminja mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ohranja numerične mejne vrednosti v prilogah, enake kot v prejšnji uredbi,
• ne spreminja metod merjenja hrupa med obratovanjem.

Bistvena sprememba je način vrednotenja hrupa. Po novem se hrup gradbišč ne ocenjuje več na dnevni ravni, temveč kot dolgoročno letno povprečje za posamezno leto gradnje.

Kaj to pomeni v praksi?

Če se je prej hrup gradbišč presojal na podlagi povprečnih dnevnih vrednosti, se po novem razporedi na celotno leto – tudi na dneve, ko gradbišče ne obratuje, denimo ob nedeljah in praznikih. Posledično lahko gradbišča v posameznih dneh povzročajo tudi znatna preseganja mejnih vrednosti, ne da bi se to odrazilo v letni oceni.

Naša tri mednarodna letališča: več dovoljenega hrupa, manj omejitev

Nova uredba je letališča Brnik, Maribor in Portorož prerazvrstila med mednarodna letališča (večja letališča po stari uredbi). Ta na videz terminološka sprememba ima zelo konkretne posledice.

Zaradi nove razvrstitve so se za ta tri letališča:

• dovoljene mejne vrednosti hrupa, ki jih letališče lahko povzroča v okolju,  povečale za 7 dBA v vseh obdobjih dneva za III. stopnjo varstva pred hrupom (nrp. stanovanjska območja, mešana in upravna območja),
• ter za 8 dBA za II. stopnjo varstva pred hrupom (npr. čista stanovanjska območja).

Poleg tega se – podobno kot pri gradbiščih – tudi hrup teh letališč ne ocenjuje več na dnevni ravni, temveč kot letno povprečje.

Kaj to pomeni za prebivalce?

Razlika 7 ali 8 dBA v praksi pomeni zelo opazno povečanje hrupa. A še pomembnejša je sprememba načina ocenjevanja. Če ponoči nad naseljem preletijo tri letala, se njihov hrup »razredči« v osemurno ali celo letno povprečje. Vprašanje, ki se ob tem postavlja samo od sebe, je: Ali za ta letališča sploh še obstajajo učinkovite omejitve hrupa?

Tišina v razpravi, kjer bi jo najmanj pričakovali

V javno razpravo o novi uredbi se je dejavno vključila občina Ankaran zaradi hrupa Luke Koper. A nova uredba na področju hrupa pristanišč in ladij po moji oceni ne prinaša sprememb glede na staro uredbo. Edina pomembna sprememba je, da morajo okoljevarstveno dovoljenje za hrup pristanišč pridobiti upravljavci pristanišč, medtem  ko ga mora za koprsko pristanišče pridobiti koncesionar.

Presenetljivo pa se v razpravo niso vidneje vključile občine, na območju katerih delujejo naše največje letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Kje so bili:

• Mestna občina Kranj,
• Občina Šenčur,
• Občina Vodice?

Kje so bili njihovi oddelki za varstvo okolja, katerih temeljna naloga je zaščita interesov prebivalcev – še posebej ob spremembah, ki dolgoročno vplivajo na kakovost bivanja? To vprašanje se zdi še posebej na mestu v luči številnih priznanj in zavez, s katerimi se nekatere od teh občin ponašajo na področju varstva okolja.

Kaj pravijo uradni podatki o hrupu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana?

Uradno Poročilo o ocenjevanju hrupa v okolju za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (izdelal ZVD Ljubljana) za obdobje 1. 1. 2022 – 31. 12. 2022 jasno kaže:

• Meritve in ocenjevanje hrupa je potekalo na dveh lokacijah:
  – Šenčur,
  – Vodice–Lokarji.
• V obdobju meritev in ocenjevanja hrupa je bilo izvedenih:
• 70 % letalskih operacij izvedenih v smeri Vodice–Lokarji,
• 30 % letalskih operacij v smeri Šenčur.

Ključni rezultat: mejne vrednosti niso bile presežene

Analiza rezultatov meritev in ocenjevanja hrupa pokaže, da:

• Letališče v letu 2022 ni bilo čezmeren vir hrupa.
• Nobena mejna ali konična vrednost hrupa ni bila presežena – ne podnevi, ne zvečer in ne ponoči.
• Hrup je bil nižji na merilnem mestu Vodice–Lokarji.
• Na merilnem mestu v Šenčurju so se večerne vrednosti hrupa sicer najbolj približale dovoljeni meji, vendar je niso presegle.

Iz poročila o ocenjevanju hrupa je še razvidno, da je bilo na letališču manj letov kot pred korono:

• Leta 2022 je bilo na letališču 21.571 letalskih operacij.
• To je le 68 % povprečnega števila operacij v obdobju 2009–2022.
• Meja za velika letališča je 50.000 letalskih operacij letno.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je imelo v leto 2022 manj kot polovico prometa, ki ga ima tipično veliko letališče.

Kljub temu je bilo z novo uredbo prekvalificirano v mednarodno letališče, kar mu dovoljuje bistveno višje mejne vrednosti hrupa, kot bi sicer veljale za letališče s takšnim obsegom prometa.

Zakaj so prebivalci lahko zaskrbljeni?

Že leta 2019 je bila objavljena publikacija ANIMA – Transparentno obvladovanje hrupa in sodelovanje skupnosti, ki je nastala zaradi:

• zaskrbljenosti prebivalcev Kranja in okolice,
• občutka, da se letalski hrup povečuje na račun zdravja ljudi,
• prepričanja, da njihova opozorila niso bila ustrezno upoštevana.

Kaj je bilo leta 2019 vendarle dogovorjeno?

V okviru projekta ANIMA so bili doseženi pomembni dogovori za zmanjšanje hrupa, predvsem ponoči:

• Letališče samo ne more zmanjšati hrupa – potrebno je sodelovanje z:
  • letalskimi družbami,
  • kontrolo zračnega prometa,
• Operativna zmogljivost letališča je bila zmanjšana v naslednjih obdobjih dneva:
  • zima: 23.00–6.00,
  • poletje: 22.00–5.00,
• Dodatna zaščita za naselje Šenčur:
  • med 22.00 in 24.00 se vzleti izvajajo večinoma proti Vodicam,
  • med 0.00 in 6.00 se vzleti izvajajo  izključno proti Vodicam,
• V nočnem času je letališče lahko nadomestno letališče le za letala kategorije CAT 3 (H3).

Ti dogovori so pomenili pomemben kompromis med delovanjem letališča in zdravjem ljudi.

Uradni podatki jasno kažejo, da Letališče Jožeta Pučnika v letu 2022 ni presegalo dovoljenih mej hrupa in da ima bistveno manj letalskih operacij, kot jih imajo velika letališča. Kljub temu je bilo z novo uredbo uvrščeno med mednarodna letališča, kar mu omogoča višje dovoljene ravni hrupa, brez zagotovil, da bodo doslej doseženi zaščitni ukrepi ostali v veljavi. Prebivalci niso proti letališču. So pa proti temu, da se zdravje ljudi podredi administrativnim odločitvam, ki niso utemeljene na dejanskih podatkih. Dogovori iz leta 2019 so dokaz, da je sobivanje možno, a le, če so zaveze jasne, pregledne in dolgoročne.

Za koga nova uredba o hrupu sploh ne velja?

Nova uredba določa tudi številne izjeme. Med drugim se ne uporablja za:

• hrup ladij,
• hrup heliportov v bolnišnicah,
• nujno medicinsko pomoč,
• akustična glasbila brez ojačevalnikov,
• hrup ljudi, domačih živali in gospodinjstev.

Pozitivna sprememba: glasba naših otrok, ki se učijo igrati na instrumente, brez kazni.

Izrecna izjema za akustična glasbila brez ojačevalnikov je pomemben korak naprej:

• otroci, učenci in glasbeniki ne bi smeli biti več kaznovani,
• policija in redarstvo je v preteklosti pogosto po moji oceni neupravičeno ukrepala in izrekala globe,
• sprememba je podprta in usklajena tudi z novelo Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki določa, da uporaba akustičnih inštrumentov namenjenih vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti in trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.

Kaj pa ladje in Luka Koper?

• Hrup ladij je, podobno kot hrup avtomobilov, izvzet iz neposredne uporabe uredbe.
• Vendar za pristanišča še vedno veljajo omejitve glede hrupa in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za hrup.
• Za Luko Koper se glede mejnih vrednosti in vrednotenja hrupa ni bistveno spremenilo nič.

Namesto zaključka – Ključno vprašanje glede letalskega hrupa ostaja

Ali bo nova uredba služila ljudem – ali pa bo odprla vrata večjemu hrupu, manjšemu nadzoru in tihemu razkroju že doseženih kompromisov?

Odgovornost za ta odgovor nosijo odločevalci. Posledice pa bodo nosili prebivalci.

Alenka Markun s sodelavci