Bodo zaradi pomanjkljivih PZI naslednji arhitekti in pooblaščeni inženirji?
Ali ste podpisali projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), v kateri manjka zakonsko predpisan okoljski elaborat ali strokovna ocena? Ali ste prepričani, da vaš PZI vsebuje vse predpisane elaborate s področja varstva okolja? Bi znali njihovo morebitno odsotnost utemeljiti pred disciplinskim organom IZS ali ZAPS?
Zaradi domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki so bili na IZS že podani predlogi za disciplinsko obravnavo vodij gradnje in nadzornikov. Prijave je na pobudo tedanjega Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) vložilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Danes sta področji obeh ministrstev združeni v Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).
Okoljska zakonodaja tako ni več zgolj vprašanje obveznosti investitorja, temveč lahko postane tudi vprašanje osebne poklicne odgovornosti strokovnjakov, ki sodelujejo pri gradnji. Če lahko zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje odgovarjajo strokovnjaki na gradbišču, zakaj bi bili tisti, ki izdelajo in podpišejo PZI, izvzeti iz odgovornosti?
Po moji oceni bi moralo gradbeno stroko posebej skrbeti tudi to, da se v praksi nekatere okoljske zahteve pogosto spregledajo tudi pri pripravi projektnih nalog, ki jih naročajo državni organi. Toda dejstvo, da državni organi določenih elaboratov s področja okolja niso naročili, še ne pomeni, da je ni treba izdelati.
Prijave zaradi domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki bi morale prebuditi celotno gradbeno stroko. Okoljska zakonodaja ni napisana za okras. Njene zahteve je treba upoštevati pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov.
Odgovornosti posameznih udeležencev pri gradnji se razlikujejo, vendar je temeljno načelo jasno: vsak mora v okviru svojih nalog upoštevati predpise, ki veljajo za njegovo strokovno delo. Tu se odpre vprašanje, ki ga pri izdelavi projektne dokumentacije prepogosto prezremo. Kaj če predpisani elaborati s področja okolja v okviru PZI sploh niso izdelani? Kdo je preveril obveznost njihove izdelave? Kdo je odgovoren, da jih ni v PZI?
Če lahko ravnanje z gradbenimi odpadki sproži vprašanje disciplinske odgovornosti pri izvajanju gradnje, ni razloga, da bi bilo neupoštevanje okoljskih zahtev pri projektiranju vnaprej izvzeto iz strokovne presoje.
Država predpisuje okoljske zahteve. Pri naročanju PZI pa nekatere spregleda. Iz dolgoletnih izkušenj pri sodelovanju na javnih razpisih ugotavljamo, da projektne naloge državnih organov praviloma ne vključujejo izdelave strokovnih ocen s področja varstva okolja, čeprav so te za določene posege predpisane. V projektnih nalogah so podrobno določeni arhitekturni, gradbeni, strojni in elektro načrti. Nekateri zakonsko zahtevani deli PZI s področja varstva okolja pogosto sploh niso omenjeni. Pri tem mislim predvsem na okoljevarstvena dovoljenja in strokovne ocene.
Posledice takega ravnanja so jasne: potrebni elaborati in okoljevarstvena dovoljenja niso vključeni v ponudbe in niso zajeti v pogodbenem obsegu del, zato obstaja veliko tveganje, da ne bodo izdelani. Kako je mogoče, da država predpisuje okoljske zahteve, hkrati pa jih pri naročanju projektne dokumentacije sama spregleda? Še pomembnejše je vprašanje, kaj to pomeni za pooblaščene arhitekte in pooblaščene inženirje. Ali je PZI skladen z zakonodajo zgolj zato, ker vsebuje vse, kar je naročnik navedel v projektni nalogi? Kdo odgovarja, če PZI ne vsebuje zakonsko predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja ali strokovne ocene ali elaborata? In kdo odgovarja, če ob prijavi začetka gradnje manjka zahtevano okoljevarstveno dovoljenje? Ali odgovarja tudi državni organ, ki je pripravil projektno nalogo in določil obseg naročila?
Če je za konkreten poseg po veljavni zakonodaji obvezna strokovna ocena s področja varstva okolja ali pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, te obveznosti niso odvisne zgolj od tega, ali jih je naročnik vključil v razpisno dokumentacijo. To velja tudi takrat, ko je naročnik državni organ.
Kdo torej odgovarja, če državni organ naroči PZI, v katerem ni predvidel zakonsko obveznih okoljskih elaboratov in okoljevarstvenih dovoljenj?
Odgovor je treba iskati tudi v 14. členu GZ-1. Projektant odgovarja za skladnost in celovitost projektne dokumentacije, vodja projektiranja pa mora poskrbeti za celovitost in usklajenost njenih delov. To pomeni, da pomanjkljiva projektna naloga državnega organa sama po sebi ne razbremeni projektanta in vodje projektiranja njunih zakonskih obveznosti. Pomemben je tudi 39. člen GZ-1, ki določa, da projektant in vodja projektiranja s podpisom projektne dokumentacije jamčita za njeno pravilnost glede na fazo načrtovanja. Podpis PZI zato ni zgolj formalna potrditev, da je bila izdelana dokumentacija, ki jo je naročnik zahteval.
Kaj pa varstvo okolja?
PZI ni samo zbir arhitekturnih, gradbenih, strojnih in elektro načrtov. Pri izdelavi PZI se veliko pozornosti namenja konstrukcijski varnosti, požarni varnosti, učinkoviti rabi energije in drugim tehničnim zahtevam. Gradbeni zakon (GZ-1) med bistvenimi zahtevami določa tudi higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolja in zaščito pred hrupom. Pri obravnavi hrupa je treba razlikovati med bistveno zahtevo zaščite pred hrupom v stavbah in zahtevami glede emisij hrupa v okolje, ki jih določajo okoljski predpisi. Za posamezen objekt je treba preveriti, kateri elaborat je obvezen sestavni del PZI.
Poleg bistvenih zahtev je treba upoštevati tudi druge zahteve, ki jih za posamezne objekte, naprave in dejavnosti določajo predpisi s področja okolja. PZI ni mogoče šteti za strokovno ustreznega zgolj zato, ker vsebuje vse običajne načrte posameznih strok. Če v PZI manjka elaborat s področja okolja ali strokovna ocena, se je treba vprašati, ali PZI izpolnjuje vse zakonske zahteve. Ločeno je treba preveriti tudi, ali je za prijavo začetka gradnje potrebno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje.
Zakonodaja je jasna: elaborati s področja okolja sodijo v PZI, predpisano okoljevarstveno dovoljenje pa mora biti priloženo prijavi začetka gradnje.
140.člen GZ-1 določa, da so določeni elaborati, načrti in druge študije sestavni del PZI. Med izrecno navedenimi elaborati s področja okolja so npr.:
- načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki,
- strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak iz naprave,
- strokovna ocena o vplivih vira svetlobe na okolje,
- strokovna ocena emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode.
Seveda v 140. členu GZ-1 niso navedeni vsi elaborati in strokovne ocene, ki jih zahteva zakonodaja s področja okolja.
Med njimi npr. manjkajo še:
- elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč,
- strokovna ocena skladnosti na področju varstva pred hrupom v okolju,
- strokovna ocena obremenitve okolja zaradi sevanja na področju elektromagnetnega sevanja.
Sedmi odstavek 18. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) določa, da je strokovna ocena iz šestega odstavka tega člena sestavni del PZI, kadar je za gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje. Tudi 11. člen Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov določa vsebino PZI in vključevanje predpisanih elaboratov ter študij.
Okoljske obveznosti se ne končajo pri elaboratih in strokovnih ocenah. Kadar zakonodaja zahteva okoljevarstveno dovoljenje pred začetkom gradnje, mora biti tudi to pravočasno pridobljeno. Šesta alineja prvega odstavka 76. člena GZ-1 izrecno določa, da je pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, kadar tako določa okoljska zakonodaja, obvezna priloga prijave začetka gradnje.
Kako naj bo torej prijava začetka gradnje popolna, če naročnik v projektni nalogi sploh ni predvidel pridobitve zahtevanega okoljevarstvenega dovoljenja?
To sicer ne pomeni, da mora vsak PZI vsebovati vse okoljske elaborate. Pomeni pa, da je treba za vsak objekt posebej preveriti, kateri elaborati in strokovne ocene so obvezni sestavni del PZI. Če je elaborat s področja okolja obvezen, to ni stvar izbire. Če ga naročnik ni predvidel, to še ne pomeni, da ga je dovoljeno izpustiti.
Kdo bo odgovarjal za manjkajoče okoljske elaborate?
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) določa okvir strokovne in disciplinske odgovornosti pooblaščenih strokovnjakov. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Inženirska zbornica Slovenije (IZS) imata disciplinske organe, ki lahko obravnavajo kršitve poklicnih obveznosti svojih članov.
Disciplinske sankcije niso nujno omejene na opozorila. V težjih primerih lahko vplivajo tudi na pravico do opravljanja poklicnih nalog. Seveda vsak manjkajoči elaborat s področja okolja še ne pomeni avtomatične disciplinske kršitve. Ugotoviti je treba, ali je bila obvezna, kdo je bil odgovoren za njeno izdelavo oziroma vključitev in ali konkretno ravnanje pomeni kršitev strokovnih obveznosti.
Toda to ne spremeni bistva. Ali bi pred disciplinskim organom svoje zbornice znali strokovno in pravno utemeljiti, zakaj v podpisanem PZI ni okoljske strokovne ocene ali elaborata, ki ga zahteva veljavna zakonodaja? Bi odgovorili, da ga naročnik ni zahteval? Da ga ni bilo v projektni nalogi? Da se takšne strokovne ocene pri podobnih objektih običajno ne izdelujejo? Nobeden od teh odgovorov sam po sebi ne dokazuje, da je PZI skladen s predpisi.
Podpis PZI ni zgolj formalnost
Arhitekti in pooblaščeni inženirji s podpisovanjem projektne dokumentacije prevzemajo odgovornost za svoje strokovno delo v okviru zakonsko določenih nalog in pristojnosti. Po moji oceni se vsi pooblaščeni inženirji in pooblaščeni arhitekti ne zavedajo dovolj, kaj pomeni njihov podpis. Zato se preverjanje pravilnosti PZI ne sme končati pri vprašanju, ali so izdelani vsi naročeni načrti. Pomembno je tudi, ali so bile prepoznane in ustrezno obravnavane vse relevantne zakonske zahteve.
Če naročnik predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja ali elaborata s področja okolja ni predvidel, mora biti to razlog za strokovno preveritev in ustrezno opozorilo naročniku, ne pa razlog, da se zahteve s področja okolja prezre. Cena projektne dokumentacije ne more določati obsega zakonskih obveznosti. Tudi projektna naloga ne more nadomestiti zakonodaje.
Preverite svoj zadnji PZI. Bi ga danes ponovno podpisali?
Namen tega prispevka ni ustvarjati novih obveznosti za arhitekte in pooblaščene inženirje, temveč opozoriti na obstoječe zahteve okoljske zakonodaje, ki se pri izdelavi projektne dokumentacije v praksi pogosto spregledajo.
Zato bomo v naslednjih prispevkih pripravili serijo strokovnih člankov, v katerih bomo sistematično predstavili vse vrste okoljevarstvenih dovoljenj, elaboratov oziroma strokovnih ocen s področja okolja, ki so obvezni sestavni del ali priloga PZI.
Za vsako področje bomo pojasnili:
- za katere objekte, naprave in dejavnosti je posamezno okoljevarstveno dovoljenje, elaborat ali strokovna ocena obvezna,
- kateri predpis in katera določba določata njeno izdelavo,
- kdo jo lahko izdela in kdaj mora biti izdelana,
- kako jo je treba vključiti v PZI.
Naš cilj je, da pooblaščeni arhitekti in pooblaščeni inženirji pravočasno prepoznajo vse relevantne okoljske zahteve in se izognejo izdelavi pomanjkljivega PZI ter morebitnim posledicam za svojo poklicno odgovornost.
Do takrat pa preverite svoj zadnji PZI. Ali res vsebuje predpisano okoljevarstveno dovoljenje in elaborate s področja okolja? Prijave zaradi nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki so že pokazale, da lahko neupoštevanje okoljske zakonodaje postane tudi vprašanje poklicne odgovornosti.
Ne čakajte, da boste šele pred disciplinskim organom svoje zbornice ugotovili, katera okoljevarstvena dovoljenja ali elaborate s področja okolja bi moral vsebovati PZI, ki ste ga podpisali.
