»Zaradi gradnje v bližini se nam je tresla cela hiša…«
»Med gradnjo bližnje ceste so nam popokali zidovi, hiša je poškodovana…«
»Cel čas gradnje predora so se nam tresla okna, hrup in tresljaji so bili nevzdržni…«
Takšne in podobne zgodbe ter izpovedi nesrečnih sosedov različnih gradbenih projektov lahko zasledimo v medijih vse pogosteje – pogosto pa smo tudi sami priča neljubim vibracijam zaradi gradnje v bližini našega doma. Glavna težava na tem področju je, da vibracije pri nas niso zakonsko regulirane, spremljanje vibracij in njihovo zmanjšanje pa se samo občasno zahteva za večje in zapletene projekte.
V nadaljevanju smo zato pripravili kratko razlago vplivov vibracij na okolje in nasvete, kako preprečiti morebitne težave zaradi vibracij pri gradnji.
Zakaj in kje se pri gradnji pojavljajo vibracije?
Pri uporabi predvsem težjih gradbenih strojev nastajajo nihanja oz. tresljaji, ki se prenašajo preko tal na okolico in na objekte ter lahko povzročijo poškodbe na objektih. Prav tako so vibracije neprijetne za ljudi, ki so v objektih. Pri večini manjših gradbenih strojev vibracije ne predstavljajo večje težave, poleg tega vpliv vibracij z oddaljenostjo od gradbišča pada. Težave se pojavljajo predvsem pri gradbenih strojih, ki povzročajo zelo močne vibracije, kot so npr. pnevmatska kladiva, zabijanje pilotov in miniranje ter pri gradbiščih, ki se nahajajo v neposredni bližini objektov.
Kje se lahko pojavijo težave zaradi vibracij?
V spodnji tabeli si je predstavljeno, na kakšni razdalji od posameznega gradbenega stroja so referenčne vrednosti presežene za običajne objekte z armirano betonsko konstrukcijo. Referenčne vrednosti so za starejše objekte in objekte kulturne dediščine nižje, ker so bolj občutljivi za vibracije kot novi objekti. Razdalja v spodnji tabeli je preračunana glede na referenčne vrednosti, povzete iz »Transit noise and vibration impact assessment, US Department of Transportation«. Seveda obstajajo tudi drugi viri in druge referenčne vrednosti.
Tabela 1: Preračun razdalje, do katere so referenčne vrednosti za običajno gradnjo presežene.
|
Gradbena mehanizacija |
Minimalna razdalja na kateri vibracije |
|
Stroj za |
12,7 |
|
Vibracijski |
6,1 |
|
Hidravlično |
3,4 |
|
Veliki bager |
3,4 |
|
Stroj za zabijanje |
3,4 |
|
Tovorna vozila |
3,1 |
|
Žerjav |
3,1 |
|
Ročno pnevmatsko |
1,1 |
|
Mali bager |
1,1 |
Iz tabele je razvidno, da imajo največje vibracije predvsem gradbena dela, kot so zabijanje pilotov in utrjevanje površin in asfaltiranje z vibracijskim valjarjem. Če je torej vaš objekt od gradbišča oddaljen manj, kot je prikazano v tabeli, lahko pričakujete vplive vibracij na vaš objekt.
Kaj pa vplivi na zdravje ljudi?
Vibracije pri gradnji so problematične tudi zato, ker človeško telo občuti tresljaje tal pri bistveno nižjih vibracijah. Vibracije, ki se merijo v mm/s, človeško telo zaznava že pri vrednostih okrog 0,14 mm/s. Vibracije med 0,3 mm/s in 1 mm/s so že opazne, vendar ne povzročajo večjega nelagodja, medtem ko vibracije, večje od 1 mm/s lahko povzročajo opazno nelagodje osebam, ki se nahajajo v objektu. Zelo visoke ravni vibracij (npr. višje od 10 mm/s) pa so izredno moteče. Dolgotrajnejša izpostavljenost visokim ravnem vibracij poleg psiholoških vplivov (stres, motnje spanja in tesnoba) lahko povzroča tudi druge težave, kot so vrtoglavica, slabost, glavoboli, težave s prebavo. Tem vplivom pa so bistveno bolj od sosednjih prebivalcev izpostavljeni delavci, ki upravljajo z gradbenimi stroji, zato je to področje strogo regulirano.
Za primerjavo, škodljiv vpliv na objekte se običajno pojavi pri vibracijah okrog 5 mm/s, večje strukturne poškodbe za objekte pa šele pri bistveno večjih vibracijah.
Vibracije zaznamo bistveno prej, preden bi te začele ogrožati naš objekt, zato imamo običajno občutek, da se vplivi na objekte pojavljajo že pri nizkih vibracijah.
Ali naša zakonodaja sploh obravnava vibracije pri gradnji in določa mejne vrednosti?
Težava je v tem, da slovenska zakonodaja nima določenih mejnih vrednosti za vibracije, niti tega področja ne obravnava podrobneje.
V okoljski zakonodaji se vibracije v okolju obravnavane v naslednjih zakonodajnih aktih:
- V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) so vibracije omenjene le enkrat, in sicer med pojmi. Vibracije so kot hrup, svetloba, toplota in sevanje, določene kot emisija, ki se neposredno ali posredno izpušča ali oddaja v okolje, kar pomeni, da je določena splošna obveznost povzročiteljev emisije, da le-ta ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
- V Uredbi o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave je določeno, da je potrebno v poročilu o vplivih na okolje obravnavati tudi vpliv vibracij na okolje. Navedeno pomeni, da obravnavanje vibracij velja za vse projekte, ki potrebujejo presojo vplivov na okolje ali predhodni postopek.
Ker slovenska zakonodaja ne določa mejnih vrednosti za vibracije, ne določa niti podrobnejšega ravnanja o tem, kako vibracije spremljati in omejevati. V praksi se tako vibracije ocenjujejo in obravnavajo le pri presojah vplivov na okolje in v predhodnih postopkih za večje projekte in ne za vsak gradbeni projekt posebej. Pri tem pa se uporabljalo različni tuji gradbeni standardi in tehnične smernice.
Investitorji: dobre prakse za zmanjšanje vpliva
Kljub temu, da to področje zakonsko ni podrobneje urejeno, pa se vibracije pogosto kažejo kot problem – še posebej pri večjih in zahtevnih objektih. Razlog je tudi v tem, da človeško telo zaznava vibracije pri bistveno nižjih vrednostih, kar privede do vznemirjenja, strahu in nezadovoljstva pri najbližjih sosedih gradbišča.
Že sami investitorji oziroma izvajalci gradnje v njihovem imenu lahko naredijo veliko za to, da zmanjšajo vpliv vibracij na sosednje objekte in stanovalce v njih.
Dobre prakse, ki jih lahko uporabite, so naslednje:
- Gradbene poti na gradbiščih umestite tako, da ne bodo potekale neposredno ob sosednjih objektih, ampak v čim večji oddaljenosti od sosednjih, predvsem od stanovanjskih objektov.
- Ocenite, kateri gradbeni stroji bodo povzročali največje vibracije na gradbišču.
- Pri umeščanju lokacije obratovanja teh gradbenih strojev na gradbišče pazite na to, da razdalje med posameznimi gradbenimi stroji in najbližjimi objekti niso premajhne glede na vibracije, ki jih posamezni gradbeni stroj povzroča.
- Te razdalje naj bodo večje, če so sosednji objekti starejši, spadajo med kulturno dediščino ali gre za bolj občutljive objekte.
- Vibracije lahko zmanjšate z uporabo manjše gradbene mehanizacije, večjimi odmiki od sosednjih objektov in da naenkrat obratuje samo en gradbeni stroj, ker se vibracije seštevajo.
- Komunicirajte s prebivalci in lastniki sosednjih objektov in vzpostavite dobre odnose ter spremljajte njihove pripombe glede vpliva gradnje.
- V primeru pričakovanih vplivov, pred pričetkom gradnje in nato še po končani gradnji zagotovite pregled sosednjih objektov zaradi poškodb, ki bi lahko bile posledica vibracij.
- Možne so tudi meritve vibracij, s katerimi zagotavljate skladnost z gradbenimi standardi.
