Načelo »Da se ne škoduje bistveno« ali »Do no significant harm« (DNSH)

Mogoče ste že kdaj naleteli na zahtevo po izpolnjevanju načela DNSH ali načela »da se ne škoduje bistveno«, pa niste točno vedeli, kaj to pomeni? Ker je to načelo eno izmed glavnih stebrov nove usmeritve trajnostnega razvoja Evropske Unije, vam bo ta podatek že kaj kmalu prišel prav – še posebej, če se prijavljate na katerega od evropskih razpisov.

Načelo »da se ne škoduje bistveno« je bolj poznano pod kratico DNSH, ki v angleščini pomeni Do No Significant Harm. Evropska Komisija je namreč z Uredbo o Taksonomiji vzpostavila enoten kvalifikacijski sistem za vrednotenje trajnostnih dejavnosti, katerega del je tudi načelo DNSH.

Kje vse je načelo DNSH nujno upoštevati?

Načelo DNSH pa se uporablja tudi v evropski uredbi o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z namenom, da bodo ukrepi načrtovani tako, da ne bodo (bistveno) škodovali okolju. Načelo DNSH tako velja tudi za vse projekte, ki želijo izkoristiti financiranje v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost. Načelo DNSH je postalo pogoj tudi v nekaterih drugih ukrepih Zelenega prehoda. Pričakujemo lahko, da se bo načelo DNSH v prihodnosti uporabljalo pri večjem številu razpisov v skladu z okoljskimi in podnebnimi cilji Evropske Unije.

Kaj pravzaprav pomeni načelo »da se ne škoduje bistveno«?

Evropska taksonomija in načelo DNSH se nanašata na šest okoljskih ciljev, ki so:

• Blaženje podnebnih sprememb,
• prilagajanje na podnebne spremembe,
• trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov,
• preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja,
• prehod v krožno gospodarstvo,
• varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Vsi projekti, ki se prijavljajo na razpise, kjer se zahteva spoštovanje načela »da se ne škoduje bistveno«, morajo dokazati, da ne bodo bistveno škodili kateremu od šestih okoljskih ciljev ter da bodo skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela »da se ne škoduje bistveno«. Kaj pa to pravzaprav pomeni?

Kdaj projekt »ne škoduje bistveno« kateremu izmed okoljskih ciljev?

• Blaženje podnebnih sprememb: projekt ne bo vir znatnih emisij toplogrednih plinov ali bo pripomogel k zmanjšanju emisij le-teh (npr. pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ipd.). Če potrebno, se to točko dokazuje z ogljičnim odtisom v skladu z zahtevami razpisa.
• Prilagajanje na podnebne spremembe: projekt ne bo privedel do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, ljudi, naravo ali sredstva. V prevodu, projekt bo načrtovan tako, da bo prilagojen na vplive podnebnih sprememb ter ne bo povečal nevarnosti naravnih nesreč in drugih vplivov podnebnih sprememb v svoji okolici. Če potrebno, se to točko dokazuje z izdelavo Elaborata vpliva podnebnih sprememb.
• Trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov: projekt ne bo škodoval dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu površinskih, podzemnih in morskih voda.
• Preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja: projekt ne bo povečal emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo.
• Prehod v krožno gospodarstvo: projekt bo načrtovan tako, da bo raba materialov in naravnih virov učinkovita, dejavnost ne bo privedla do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov in ne bo povzročala dolgoročnega odlaganja odpadkov, ki bistveno in dolgoročno škodujejo okolju (npr. jedrski odpadki).
• Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov: projekt ne bo vključeval dejavnosti, ki so znatno škodljive za dobro stanje in odpornost ekosistemov in ne bo škodljiv za stanje ohranjenosti habitatov in vrst.

Načelo DNSH od načrtovalcev tako zahteva celovito in podrobno obravnavo vplivov na okolje že v zgodnjih fazah projektiranja. Prav tako posamezni razpisi zahtevajo, da izpolnjevanje načela DNSH dokažete s podrobnejšo razlago ali elaborati oz. izračuni, kot so ogljični odtisi ali elaborati presoje vpliva podnebnih sprememb na projekt. Posledično pa to pomeni, da imajo že sedaj pri razpisih prednost projekti, ki so od vsega začetka načrtovani trajnostno ter v skladu z vizijo trajnostnega razvoja.