V Sloveniji smo bili priča ustavitvi postavitve vetrnih elektrarn zaradi ugotovljenega negativnega vpliva na ptice na Volovji rebri. Pa je nekaj ptičev res tako pomembnih, da njihova prisotnost lahko prepreči postavitev vetrnic?

Odgovor je DA. Res je, da ne »vsak ptič«, t.i. krovne vrste ptic pa da, v kolikor se izkaže, da z omilitvenimi ukrepi ni možno preprečiti uničujočega vpliva. T.i. krovne vrste ptic so ključne za ohranjanje naravnega ravnovesja in stabilnosti ekosistema. Če zavarujemo te vrste in skrbimo, da so v dobrem stanju, potem z ukrepi avtomatično varujemo tudi ostale vrste, ki so del ekosistema. Tudi če na ekosisteme gledamo z antropocentričnega vidika, so stabilni ekosistemi bistveni, da tudi ljudje kot ena od vrst sploh lahko preživimo.

In zakaj bi nam morala biti biotska raznovrstnost pomembna?

Preprosto zato, ker se kot vrsta, torej človeštvo, ne moremo izključiti iz ekosistemov. Biotska raznovrstnost je temelj življenja človeštva na Zemlji. Za propadanje biotske raznovrstnosti na Zemlji je odgovorna hitra rast človeške populacije, ki za preživetje potrebuje vedno več dobrin. Dejansko smo kot človeštvo prisotni povsod oz. na vsa območja Zemlje že seže naš vpliv. Zdravi, funkcionalni ekosistemi nam omogočajo preživetje, saj nam zagotavljajo kisik, vodo IN hrano. Brez delujočih ekosistemov bo tudi naša eksistenca kratkoročnega značaja.

Biotska raznovrstnost pomeni vrstno pestrost vseh vrst živih organizmov, ki tvorijo ekosisteme. Živi organizmi pa niso samo našim očem vidni svet rastlin in živali, ampak igrajo pomembno vlogo tudi glive, bakterije in virusi, na katere pogosto pozabimo. Največji vpliv na zmanjševanje biotske pestrosti imajo:

• krčenje naravnih okolij (zaradi poselitve, širjenja industrijskih območij, posegi v naravo (vetrne elektrarne, hidroelektrarne, smučišča,…), kmetijstva),
• pretirano izkoriščanje naravnih virov (izsekavanje gozdov, površinski kopi),
• onesnaževanje okolja (zraka, površinskih in podzemnih voda, tal),
• širjenje tujerodnih invazivnih vrst in
• podnebne spremembe.

Bistvo biotske raznovrstnosti je, da tesno prepletena mreža odnosov med vrstami, predstavlja trdnost in odpornost te mreže, ki omogoča ekosistemom, da se uspešno prilagajajo spremembam na Zemlji. Spremembe so stalnica že ves čas obstoja življenja na Zemlji, tekom sprememb so nekatere vrste izginjale, istočasno pa so nastajale nove. Na spremembe so zlasti občutljive vrste, ki jim pravimo »specialisti«. Specialisti imajo zelo ozke oz. specifične okoljske zahteve znotraj katerih lahko živijo, izven okvirov teh zahtev pa vrste izumrejo. Nasprotje specialistom so »generalisti«, ki lahko uspevajo v zelo raznolikih okoljih, zato imajo več možnosti za ohranitev vrste ob pojavu nenadnih sprememb v okolju. Za biotsko raznovrstnost so pomembni oboji: generalisti in tudi specialisti.

Človeštvo povzroča veliko hitrejše spreminjanje okolja, kot se je to v preteklosti dogajalo z naravnimi cikli, zato imajo vrste veliko manj časa (manj generacij) na voljo, da se spremembam prilagodijo. S pospešenim spreminjanjem okolja najbolj ogrožamo prav vrste, ki spadajo med specialiste.

Problem zmanjševanja biotske raznovrstnosti ni v tem, da ena vrsta izumre in še ena in še ena itd. in je ne moremo več videti. Problem je, da izumiranja vrst ali zmanjševanja številčnosti populacij ne zaznamo dovolj hitro. Opazimo ga pri tako imenovanih markantnih vrstah, kot so veliki sesalci, ujede, lovne vrste rib in podobno. Upadanja populacij majhnih rjavih hroščkov, neužitnih školjk, barvno neizrazitih ptic, gliv, praproti, mahov itd. pa se sploh ne zavedamo. In takšne neopazne vrste imajo enako pomembno vlogo v ekosistemih kot tiste vrste, ki so nam na oko všečne oz. bolj vidne.

Z izginjanjem posameznih vrst se rahlja mreža odnosov znotraj ekosistema in s tem se zmanjšuje trdnost mreže oz. upada odpornost ekosistemov. Največja nevarnost je podcenjevanje pomembnosti takšne mreže in vloge posameznih vrst v njej. Zakaj? V resnici do sedaj še nismo izkusili resnosti posledic zmanjševanja vrstne pestrosti, ker ekosistemi v grobem še zmorejo kompenzirati spremembe, posledice pa smo zmožni v precejšnji meri izravnavati, vendar za vedno višjo ceno. Nezadostno poznavanje odnosov med vsemi vrstami v ekosistemu in dejanskim stanjem vrst nam onemogoča, da bi lahko realno ocenili kako blizu prelomne točke za zlom ekosistemov v resnici smo.

Kot vrsta imamo seveda svoje potrebe in preprosto prenehanje poseganja v okolje ni mogoče. Se pa da veliko narediti že z ustreznim prostorskim načrtovanjem na podlagi rezultatov študij krovnih vrst. Tak primer so bile študije in popisi ptic na Volovji rebri, ki so pokazale, da bi vetrne elektrarne imele uničujoč vpliv na tamkajšnje populacije ujed, to pa bi imelo zaradi velikosti njihovih okolišev (območje, znotraj katerega se posamezni osebek zadržuje) negativni vpliv na populacijo znotraj celotne države. Ujede so specialisti in tudi krovne vrste, zato imajo v ekosistemih izredno velik pomen. Vpliv torej ne bi bil le lokalen, omejen samo na območje vetrne elektrarne, ampak veliko širši. In takšen način presojanja vplivov je edini pravilen in nujno potreben. Študije so pokazale tudi, da projekt ne bi ogrozil le ptic, ampak tudi velike zveri (volk, ris, medved), nekatere rastlinske vrste vezane na suha travišča itd. Zato je bilo okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno na Volovji rebri razveljavljeno in projekt ustavljen.

Pravilen pristop k izvedbi takšnih posegov je, da se najprej izdelajo strokovne podlage vpliva na biotsko raznovrstnost in območja narave s posebnim varstvenim statusom, s katerimi se ugotovi, ali je umestitev posega v prostor sploh možna.

Strokovne podlage izdelujemo tudi v našem podjetju. Tekom izdelave se pogosto projekt že modificira do te mere, da se zmanjša možen vpliv na okolje na najmanjšo možno mero. V koliko se poseg nahaja na varovanih območjih, pa za poseg izdelamo dodatek za varovana območja, kot ga za takšne primere zahteva zakonodaja.

Trud za ohranjanje biotske raznovrstnosti bi torej moral biti ena od glavnih prioritet človeštva, če želimo kot vrsta preživeti. Kako lahko sami prispevamo k temu cilju, pa vam bomo predstavili v naslednjem prispevku.