Zakaj so naravne nesreče v zadnjih desetletjih vse bolj uničujoče?

Slovenijo so prizadele izredno hude poplave, ki so opustošile številne kraje po državi, vzele pa so tudi človeška življenja. Razdejanja, ki so ga poplave povzročile, se ne da opisati z besedami. Škoda je verjetno najvišja v zgodovini samostojne Slovenije: poplavne vode so podirale hiše, odnašale mostove, uničevale infrastrukturo, nekatera naselja so ostala odrezana od sveta. Na določenih območjih zaradi velike količine padavin grozijo obstoječi ali novi zemeljski plazovi, veliko se jih je tudi že sprožilo.

Zdaj je seveda trenutek, da se posvečamo medsebojni pomoči in tistim, ki so jim poplave uničile domove ter poslovne prostore. A če smo pošteni, nas je uničevalna moč letošnjih poplav presenetila – le redkokdo izmed nas je pričakoval, da bodo posledice tako hude. Marsikdo si pred tem ni niti opomogel od intenzivnih neurij s točo, ki so prav tako povzročila precejšnjo škodo. Mogoče smo se v teh dneh spraševali ali naravne nesreče v resnici postajajo vse pogostejše in bolj uničevalne, oziroma smo na to temo prebrali enega od mnogih komentarjev, ki krožijo po spletu.

Zakaj so naravne nesreče vse bolj uničujoče?

Evropska agencija za okolje (EEA) ocenjuje, da se ekonomska škoda zaradi naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi dejavniki, v zadnjih desetletjih povečuje . Vzrokov je več:

  • od povečevanja vrednosti premoženja in
  • gradenj na ogroženih področjih,
  • do dejstva, da naravne nesreče in vremenski ekstremi postajajo vedno bolj intenzivni.

Na razlog za vse pogostejše vremenske ekstreme so opozorili številni strokovnjaki. Čeprav ste morda iz družbenih omrežij slišali še za Chemtrails, avstrijske hidroelektrarne in druge teorije, je pravi razlog znan že več desetletij – podnebne spremembe.

Znanstveniki, tudi slovenski, so že vrsto let opozarjali, da bodo s segrevanjem ozračja tudi naravne nesreče bolj intenzivne, njihove posledice pa obsežnejše. Višje temperature ozračja in tudi morja namreč povzročijo, da  se v ozračju zadrži več vlage, zaradi česar padavine postajajo bolj intenzivne. Pri višjih temperaturah so tudi drugi ekstremni dogodki, kot so neurja in toče, obsežnejši in bolj uničujoči.

Povprečna svetovna temperatura se je trenutno povečala za nekaj več kot 1°C od začetka 20. stoletja. Čeprav se nam ta sprememba temperature zdi majhna, imajo v resnici že manjše spremembe svetovne temperature daljnosežne posledice. Pomembno pa je tudi vedeti, da se stanje podnebja ne poslabšuje linearno, temveč so spremembe vedno večje. Poviševanje svetovnih temperatur bo namreč lahko sprožilo tudi druge povezane spremembe, kot je npr. taljenje permafrosta, večje in obsežnejše gozdne požare in druge dogodke, ki bodo v ozračje emitirali še več toplogrednih plinov.

Kaj to pomeni za nas?

Kot opozarjajo klimatologi, nas v prihodnosti tako nedvomno čakajo pogostejše in bolj uničujoče naravne nesreče, povezane z vremenom. Kot sta nam pokazali leto 2022 in 2023, nas pravzaprav lahko doletijo številni vremenski ekstremi: od sušnih let z gozdnimi požari, do izredno mokrih let s poplavami in uničujočimi neurji. Zaradi kompleksnosti vremenskih sistemov ne moremo izključiti niti tega, da nas bodo morda lahko doleteli tudi ekstremni snežni viharji ali izredno nizke temperature v zimskem času. Vreme namreč postaja – ekstremno.

Zdaj je pravi trenutek za to, da razmislimo o prilagajanju.

Dejstvo je, da je današnja družba izredno ranljiva za posledice različnih vremenskih ujm. Poškodbe infrastrukture, cestnih povezav, komunikacijskih omrežij in drugih povezav nas ogrozijo bistveno bolj kot v preteklosti. V prihodnosti se nam zaradi podnebnih sprememb obeta še več vremenskih ujm, zato moramo resno razmisliti o tem, kako in na kakšen način se lahko prilagodimo.

Prvi korak je gotovo to, da moramo ustrezno načrtovati infrastrukturo, saj zaradi centralizacije naše oskrbe s pitno vodo, elektriko in drugimi dobrinami lahko že manjša motnja na infrastrukturnem omrežju ogrozi večje število ljudi. V primeru poplave je izredno ogroženo cestno omrežje, še posebej mostovi. Kljub temu se pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij praviloma nikjer ne zahteva prilagoditve na pričakovane podnebne spremembe. Prilagajanje na podnebne spremembe se namreč zahteva zgolj za projekte, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, kamor pa spada manj kot 0,5% vseh gradbenih projektov v Sloveniji. Tudi pri teh presojah se običajno ne upošteva najbolj »črnogledega« scenarija podnebnih sprememb, temveč srednjega.

Kot drugo, občine in individualni investitorji bodo v prihodnje morali razmisliti ali je smiselno spodbujati poselitev na območjih, ki jih lahko ogrožajo poplave in zemeljski plazovi. Če bodo v prihodnosti poplave vse pogostejše in bolj intenzivne, bodo namreč poplavljena tudi področja, ki trenutno še niso poplavno ogrožena. Ogroženost na obstoječih območjih pa se bo skoraj zagotovo povečala. Prav tako bodo lahko protipoplavni ukrepi, ki so bili sprejeti za gradnje za stoletne poplave, v prihodnosti nezadostni, saj bodo vodostaji rek in potokov zaradi intenzivnejših padavin lahko za kar 10-20% višji kot do sedaj. Smiselno bi torej bilo, da občine spodbujajo gradnjo na lokacijah, ki so čim manj ogrožene. Za to pa bi bilo nujno, da bi vse občine presodile ustreznost svojih prostorskih načrtov z vidika prostorske ogroženosti, pri tem pa bi morale upoštevati tudi predvidene vplive podnebnih sprememb.

Za prilagajanje na podnebne spremembe si namreč moramo vzeti čas zdaj. Preučimo lahko, kateri vremenski dejavniki bi nas lahko najbolj ogrozili, kaj nas čaka v prihodnosti in na kakšen način se na prihodnje spremembe lahko pripravimo. S takšnimi ukrepi upajmo, da bi lahko v prihodnosti omilili tako ogrožanje življenj, kot tudi gospodarsko škodo. Če jo bomo lahko preprečili, pa bo odvisno predvsem od tega, kako hitro bomo uspeli zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Kaj pa lahko storimo sami?

Za zaščito svojega premoženja lahko določene korake sprejmemo tudi sami – še posebej preden načrtujemo gradnjo ali obnovo določene nepremičnine. Kot prvo se moramo vprašati ali je smiselno graditi hišo ali poslovne prostore na poplavnih ali erozijskih območjih ali območjih, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi. Že pred nakupom nepremičnine preverimo, ali je območje ogroženo (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso), kje bi se lahko pojavljale zaledne vode ali nastali hudourniki.

Če se že odločimo, da bomo gradili na teh področjih, ni dovolj, da upoštevamo samo trenutne zakonske zahteve, ampak moramo realno premisliti, kaj vse moramo narediti, da nam prihajajoče vremenske razmere ne bodo povzročile velike škode. Pri tem moramo upoštevati vetrove, točo, poplave, izredne nalive, plazove, in druge dejavnike, ki lahko ogrozijo nepremičnino ali naša življenja na specifični lokaciji. Pri načrtovanju moramo biti pozorni na to, da projektanti upoštevajo predvidene posledice podnebnih sprememb. To pomeni, da se moramo odločiti za smiselno nad-dimenzioniranje, še posebej pri odvajanju padavinske vode in poplavni varnosti. Bodimo pozorni ali so odtoki projektirani na stare podatke ali so pri intenziteti nalivov že upoštevana povečanja zaradi podnebnih sprememb? Ali bomo objekt na poplavnem območju dvignili nad koto 100 letnih poplavnih voda ali raje nad koto 500 letnih poplavnih voda? Ali bomo na poplavnem območju gradili klet ali podzemne garaže?

Glede na napovedi strokovnjakov bo vreme v prihodnosti lahko še bolj neprizanesljivo kot letos. Zato bo dobrodošel vsak korak v smeri večje odpornosti na prihodne vremenske razmere.

Čim bolj milo vreme vam želimo,

Ekipa Marbo Okolje d.o.o.

Delite to novico

Ostali so prebrali tudi …

Kako s pomočjo naše E-knjige najhitreje do gradbenega dovoljenja?

V E-knjigi smo zbrali bistvene informacije, za preživetje v labirintu okoljske zakonodaje. Za investitorje in projektante so bistvene informacije, ki jih potrebujete, da se izognete neprijetnim presenečenjem pri vaših projektih.