Trajnost postaja »IT« beseda tretjega tisočletja – in to z dobrim razlogom. Vedno več podjetij in držav se zaveda, da mora gospodarski razvoj upoštevati omejitve našega planeta, dobrin in ohranjanje čistega in zdravega okolja.  Politične usmeritve EU do leta 2050 predvidevajo prehod v podnebno nevtralno, krožno in trajnostno družbo ter gospodarstvo.

Podnebne spremembe in politične usmeritve predstavljajo tveganja, ki jih vedno bolj upoštevajo tudi banke. Vaše poslovanje namreč lahko ogrozijo tudi podnebni dejavniki: neugodne vremenske razmere, naravne nesreče, pa tudi višje cene energentov in emisijskih kuponov, ki se bodo v kratkem razširile tudi na sektor cestnega prometa in ogrevanja. Zato nekatere banke poleg finančnih kazalnikov zahtevajo tudi poročanje o t.i. nefinančnih kazalnikih, ter izpolnitev trajnostnih vprašalnikov.

Poleg bank pa bodo informacije o trajnostni usmeritvi vašega podjetja zahtevali tudi drugi, s katerimi sodelujete. Trajnostno usmeritev vašega podjetja bo v kratkem namreč potrebno dokazovati na treh področjih, na nekaterih pa so se prve zahteve pojavile že v preteklih letih:

• Pridobivanje nepovratnih sredstev na razpisih,
• Sodelovanje z bankami in pridobivanje kredita,
• Trajnostno poročanje.

Pridobivanje nepovratnih sredstev na razpisih

Posamezni razpisi za nepovratna sredstva iz programa »Načrt za okrevanje in odpornost« že vsebujejo dodatna merila, ki se nanašajo na trajnost in varstvo okolja. Nekateri razpisi zahtevajo poročanje o ustrezanju načelu DNSH, o katerem smo že pisali. Del poročanja po DNSH je tudi izdelava ocene vplivov podnebnih sprememb na projekt in ogljičnega odtisa projekta. Nekateri razpisi pa postavljajo dodatna merila za točkovanje, ki se nanašajo na trajnost delovanja podjetja. Ta merila vsebujejo različne zahteve, od zmanjševanja porabe energije in surovin, okoljskih certifikatov in tudi ocene LCA. Dodatne točke tako npr. lahko pridobite, če ste izvedli analizo LCA (Life Cycle Assessment – celostno vrednotenje okoljskega vpliva), ki se nanaša na oceno okoljskega vpliva vašega izdelka ali storitve. Če nameravati v prihodnosti kandidirati na katerem izmed razpisov za nepovratna sredstva, je tako dobro, da si že vnaprej pripravite potrebno dokumentacijo – ogljični odtis, oceno LCA ali elaborat vpliva podnebnih sprememb na projekt, saj je za izdelavo teh analiz potrebno kar nekaj časa.

Poročanje bankam o nefinančnih kazalnikih

Ker ima finančni sektor pomembno vlogo pri usmerjanju finančnih tokov, se bo od bank v prihodnje zahtevalo tudi informacije o trajnostni usmeritvi njihovih naložb in naložbenih produktov. Posledično bodo banke od svojih klientov postopoma zahtevale tudi podatke o trajnostnem delovanju le-teh. Nekatere banke že pošiljajo svojim klientom nezavezujoče vprašalnike o trajnosti oz. vprašalnike ESG. Ker se bodo v prihodnosti banke morale pospešeno usmerjati k trajnostnim naložbam, lahko pričakujemo, da bodo podjetja morala dokazovati svojo trajnostno naravnanost tudi za pridobitev kreditov.  Kaj vse bo to dokazovanje vključevalo, še ni jasno, saj se smernice in standardi še oblikujejo, a zagotovo bodo podjetja na določen način morala dokazati, da prispevajo k ciljem Pariškega sporazuma: ali z ogljičnim odtisom, strategijo razogljičenja ali drugo oceno o svojem vplivu, kot je ocena LCA.

Trajnostno poročanje

Trajnostno poročanje je sporočanje podatkov podjetij in organizaciji o vplivih njihove dejavnosti na treh področjih: družbenih vplivih (ljudje), okoljskih vplivih (planet) in ekonomskih vplivih (profit). Trajnostno poročanje je bilo do sedaj (večinoma) prostovoljno, podjetje pa je lahko poročalo po različnih standardih, kot so GRI, TCFD, CDP in drugi. Z uveljavitvijo Evropske direktive o korporativnem trajnostnem poročanju (CSRD) pa se na tem področju za večja podjetja v Evropi oblikujejo enotni standardni poročanja in obveznost poročanja o trajnosti podjetja.

Zaenkrat so za poročanje po direktivi CSRD zavezana naslednja podjetja:

• Poročanje v letu 2025: Vsi zavezanci po direktivi NFRD.
• Poročanje v letu 2026: Vsa velika podjetja, ki ustrezajo dvema kriterijema od treh naslednjih:
  • Imajo več kot 250 zaposlenih,
  • Imajo več kot 40 milijonov Evrov prihodkov
  • Imajo več kot 20 milijonov Evrov kapitala
• Poročanje v letu 2026: Podjetja, registrirana izven EU, ki v EU ustvarijo vsaj 150 milijonov čistega prihodka in imajo 1 ali več hčerinskih podružnic v EU.
• Poročanje v letu 2027: Vsa mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, razen podjetij z manj kot 10 zaposlenimi.

Ta podjetja bodo med drugim morala poročati podatke in strategije o svojem razvoju na treh področjih: okolje, družba in upravljanje. Med drugim to pomeni, da bodo morala podjetja poročati o naslednjem:

• o letnem ogljičnem odtisu podjetja (in potencialno o emisijah svojih dobaviteljev),
• o tem, kako strategija njihovega razvoja zagotavlja razogljičenje in doseganje ciljev Pariškega sporazuma,
• o tem, kako bodo podnebne spremembe lahko ogrozile njihovo poslovanje.

Kljub temu, da trajnostno poročanje zavezuje zgolj večja podjetja, pa bodo le-ta morala zahtevati podatke tudi od manjših podjetij v svoji vrednosti verigi – zato je dobro, da ste na trajnostno poročanje pripravljeni.

V prihodnosti bo vedno več podjetij moralo zbrati podatke o svojih vplivih na okolje za potrebe bank, razpisov ali poročanja. Zato je dobro, da že sedaj razmislimo o tem, katere podatke o vplivu na okolje bomo morali zbrati in kakšne trajnostne zaveze bomo morali sprejeti.