Ste vedeli, da je ocenjeno, da v Evropi vsako leto umre celo do 300.000 ljudi zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku? Presenetljiva številka za Evropo.
Tudi v Sloveniji kakovost zraka ne ustreza priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za sprejemljivo kakovost zraka. Obenem pa glede na naše mejne vrednosti kakovost zraka v Sloveniji le-teh večinoma ne presega. Zakaj?
Določene mejne vrednosti za kakovost zraka, ki veljajo v Sloveniji in EU, so namreč bistveno višje od mejnih vrednosti, ki jih WHO na novo določila v letu 2021. WHO je v letu 2021 znižala mejne vrednosti, pri katerih je vpliv na zdravje še sprejemljiv. Priporočil WHO za nižje mejne vrednosti za kakovost zraka pa EU in Slovenija še nista prenesli v svoj pravni red.
Strokovnjaki smo v tej točki polni upanja, da gremo v pravo smer, a hkrati zelo zaskrbljeni, ker prihaja do paradoksa. Na eni strani WHO niža sprejemljive vrednosti, na drugi pa Slovenija teh priporočil (še) ne upošteva, trend je, da se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, a hkrati v večjih mestih ogrevanje na plin nadomeščamo s kotlovnicami na biomaso, ki so vir PM10.
Kakšne spremembe torej lahko pričakujemo na področju zakonodaje za kakovost zraka? Kako onesnažen zrak vpliva na zdravje?
Kako kakovosten zrak dihamo v Sloveniji?
V nadaljevanju članka si lahko preberete odgovore na navedena vprašanja in še nasvete za zmanjševanje onesnaženosti zraka 😉
Kako onesnaženi zrak vpliva na zdravje?
Glavni vzroki za onesnaženje zraka so promet in individualna kurišča, največja onesnaženost zraka pa je v mestih. Glavna onesnaževala so prašni delci (PM), dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), ozon (O3) ter benzen. WHO ocenjuje, da vdihavanje onesnaževal škodljivo vpliva na celotno telo ter povečuje tveganje za nastanek različnih bolezni, kot so pljučne bolezni, srčno-žilne bolezni in tudi pljučni rak. Novejše epidemiološke študije kažejo tudi na negativni vpliv onesnaženosti zraka na nosečnice ter na nevrološki razvoj otrok. Ocenjujejo, da v Evropi vsako leto umre celo do 300.000 ljudi zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku.
Kakšna je kakovost zraka v Sloveniji?
Na tem področju smo lahko pozitivni: kakovost zraka se v Sloveniji vsakoletno izboljšuje. V preteklosti smo beležili visoke vrednosti žveplovega dioksida in dušikovega dioksida, ki sta v preteklosti tudi precej presegala mejne vrednosti, v zadnjih letih pa preseganj praktično ni več. Največ preseganj slovenskih mejnih vrednosti ugotavljamo pri delcih (PM) in ozonu.
Seveda pa so ta preseganja bistveno večja, če izmerjene vrednosti primerjamo s novimi priporočenimi vrednostmi WHO. Izmerjene vrednosti za prašne delce (PM) presegajo nova priporočila WHO praktično povsod v Sloveniji. Prav tako smernice za kakovost zraka presegamo pri onesnaženosti zunanjega zraka z NO2 in ozonom.
Več informacij in letna poročila o kakovosti zraka lahko najdete na spletni strani ARSO.
Kakšne spremembe prinaša zakonodaja na področju kakovosti zraka?
Tudi v Evropski Uniji se obetajo strožji predpisi na področju kakovosti zraka, saj želi EU zaščititi zdravje prebivalcev s ciljnim t.i. ničelnim onesnaženjem. Evropska Unija je sprejela načrt za ničelno onesnaženje zraka do leta 2050, prav tako se pripravlja revizija Direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki je bila sprejeta leta 2008. EU ima namreč vrsto let dovoljene bistveno višje vrednosti onesnaževal v zunanjem zraku, kot je sprejemljivo za varovanje zdravja. Nova Direktiva bo določala vsaj še enkrat nižje mejne vrednosti kot so sedaj veljavne mejne vrednosti, kljub vsemu pa ne bo določala tako nizkih mejnih vrednosti, kot jih priporoča WHO. Prehod na nove mejne vrednosti bo najverjetneje postopen do leta 2030.
Primerjava med priporočili WHO za kakovosten zrak in mejnimi vrednostmi v EU in Sloveniji je spodaj.
| Onesnaževalo | Enota | Obdobje | WHO 2005 | WHO 2021 | EU in SLO | Nove vrednosti EU | Trenutna kakovost v SLO (2021) |
| PM2,5 | µg/m3 | Leto | 10 | 5 | 20 | 10 | 7-16 |
| 24-ur | 25 | 15 | – | 25 | – | ||
| PM10 | µg/m3 | Leto | 20 | 15 | 40 | 20 | 9-34 |
| 24-ur | 50 | 45 | 50 | 45 | – | ||
| preseganja | – | – | Max. 35 | Max.18 | 1-30 | ||
| NO2 | µg/m3 | Leto | 40 | 10 | 40 | 20 | 1-33 |
| 24-ur | – | 25 | – | 50 | – | ||
| 1 ura | 200 | 200 | 200 | 200 | – | ||
| SO2 | µg/m3 | 24 ur | 20 | 40 | 125 | 50 | – |
| 1 ura | – | – | 350 | 250 | – | ||
| Ozon | µg/m3 | Max. sezone | – | 60 | – | – | 30-90 |
| 8-ur | 100 | 100 | 120 | 100 | |||
| preseganja | – | – | – | – | 3-42 | ||
| CO | mg/m3 | 24-ur | – | 4 | – | 4 | – |
| 8-ur | 10 | 10 | 10 | – | 0,7-2 | ||
| Benzen | µg/m3 | – | – | – | 5 | 3,4 | 0,16-1,3 |
Kakšne spremembe na tem področju lahko pričakujemo?
Nova EU direktiva bo s predvidenimi spremembami prenesena tudi v slovensko zakonodajo. Pripravljen je že novi Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, ki je bil sprejet konec leta 2021. Program določa veliko število ukrepov, ni pa zakonsko obvezujoč.
V Sloveniji trenutno presegamo načrtovane nove vrednosti na skoraj vseh področjih, preseganja pa so običajno zabeležena v večjih krajih. Da bomo torej lahko dosegli nove standarde kakovosti zraka, nas verjetno čakajo novi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, predvsem na področju ogrevanja in prometa, morda pa tudi na področju industrije. Ali to pomeni nove zakonske zaostritve in prepovedi, še ne vemo, a mogoče je, da bo šla zakonodaja tudi v to smer.
Katere so glavne težave kakovosti zraka v Sloveniji in kaj lahko naredimo mi sami ter občine?
V Sloveniji sta največja vira onesnaževanja zraka kurjenje biomase za ogrevanje in promet. Ker je lesna biomasa cenovno dostopen in lokalen vir energije moramo razmišljati v smeri, kako jo uporabljati s čim manjšim vplivom na kakovost zraka. Največ onesnaženja namreč povzročijo stare, nekakovostne peči za ogrevanje, pa tudi kamini in nepravilna raba lesa.
V zadnjem obdobju večja mesta, predvsem tista z obstoječim daljinskim ogrevanjem, ob visokih cenah zemeljskega plina razmišljajo o prehodu na lesno biomaso. V veliki večini primerov pa želijo te kotlovnice umestiti v mestna središča, kjer je onesnaženost s prašnimi delci že sedaj zelo velika. Kako bo dodaten in zelo velik ogrevalen sistem na biomaso vplival na kakovost zraka ne ve nihče – saj se za kotlovnice ne izdelujejo niti presoje vplivov na okolje niti študije vplivov na zrak. Nekatera mesta, npr. Kranj, so samoiniciativno načrtovala dodatne filtre za čiščenje zraka, kar je korak v pravo smer. Vendar bi vsaka občina, ki želi vključiti lesno biomaso nazaj v skupnostne ogrevalne sisteme, morala izvesti študijo vplivov na kakovost zraka in potrebne ukrepe strožje za zmanjševanje emisij v zrak, kot so bolj učinkoviti filtrirni sistemi za odpadni zrak.
Skupne kotlovnice na lesno biomaso z ustreznimi filtrirnimi sistemi bi lahko rešile tudi problematiko individualnih kurišč. Del onesnaženja namreč prispeva tudi naš način kurjenja: npr. uporaba mokrih drv, nepravilno skladiščenje, kurjenje bogvečesa poleg lesa… Ker ima pri tem velik vpliv ravnanje posameznikov, bi nadomeščanje individualnih kurišč s skupnimi kotlovnicami s sprejemljivo ceno, izboljšalo kakovost zraka.
Za izboljšanje stanja emisij iz individualnih kurišč pa ima pozitiven vpliv tudi izobraževanje prebivalcev, nadzor nad kurilnimi sistemi in kurivom (npr. prek dimnikarskih služb) in sofinanciranje menjave starih in neustreznih kurilnih naprav z novejšimi, ki imajo nižje izpuste emisij snovi v zrak.
Skupaj se moramo odločiti, da bomo še naprej izboljševali kakovost zraka in s tem poskrbeli za boljše zdravje vseh nas, še posebej pa najbolj občutljivih skupin: otrok in starejših. Upamo, da smo vas pred pričetkom kurilne sezone spodbudili k pozitivnim spremembam😉.
O onesnaženju iz prometa… pa kdaj drugič. V našem podjetju se srečujemo z različnimi postopki, namenjenimi varstvu okolja in zmanjšanju okoljskih vplivov. Več informacij najdete tukaj.
Lepo vas pozdravljam,
Alenka Markun
