Svetloba ponoči vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin, tako da spreminja in povzroča motnje spanja, prehranjevanja in razmnoževanja. Zato je namen nove uredbe o zaščita okolja pred škodljivimi vplivi svetlobnega onesnaženja, in sicer iz vidika varstva zdravja ljudi, biodiverzitete in naravne krajine. Zaradi nove uredba se omejuje vplive svetlobe ponoči, tako javne razsvetljave cest, ki je sicer nujna za zagotavljanje prometne varnosti, kot tudi razsvetljave nestanovanjskih objektov, vključno s parkirišči, zunanjimi delovnimi površinami ter dekorativno razsvetljavo fasad in okolice. Uredba prinaša nove omejitve glede svetlosti objektov za oglaševanje, ki so običajno prepoznani kot najbolj moteči elementi ter določene omejitve tudi pri osvetljevanju stanovanjskih stavb, kar do sedaj ni bilo regulirano.

SPREMEMBE ZAHTEV ZA NESTANOVANJSKE STAVBE GLEDE NA VELJAVNO UREDBO

• Osnovna zahteva uredbe je, da se za razsvetljavo uporabljajo okolju prijazne svetilke, ki ne samo da ne svetijo nad vodoravnico, pač pa tudi oddajajo svetlobo nizke podobne barvne temperature 2700 K ali manj. Omejitve svetlobnega onesnaževanja so za vse objekte in stavbe enake in se ne razlikujejo več na vrsto objektov, kot je določeno v sedaj veljavni uredbi. Svetlobno onesnaževanje se ne omejuje več v električni moči v W/m², ampak so nove mejne in ciljne vrednosti določene s fotometričnimi enotami kot so lumen (lm), luks (Lx) in candela (cd).
• Splošne omejitve se nanašajo na ugašanje svetilk v dnevnem času, razen cestne razsvetljave v zelo slabih vremenskih razmerah ter dinamičnih objektov za oglaševanje (LED zasloni in podobno, kar ne funkcionira, če ne sveti). Te določbe so pomembne zaradi varčevanja z energijo, kar posledično pomeni manjšo obremenitev okolja zaradi proizvodnje energije.
• Prepovedana je pretirana vsiljena svetloba, ki je moteča z ljudi in osvetljevanje objektov, kjer se varujejo habitati ogroženih živalskih vrst in naravnega okolja na sploh, razen ob predhodno pridobljenem pozitivnem mnenju organizacije, pristojne za varstvo narave. Kot že doslej, ostaja prepovedana uporaba svetlobnih laserjev.
• Na naravovarstvenih območjih postavlja nova uredba strožje zahteve glede podobne barvne temperature svetlobe, saj večina živali ne zaznava višjih valovnih dolžin, pač pa samo nižje (v modrem delu spektra). Z nižjo podobno barvno temperaturo svetlobe, ki vsebuje manj modre svetlobe, se vpliv na živali bistveno zmanjša.
• Uredba prinaša omejitve glede osvetljevanja cest in javnih površin izven naselij, pri čemer so izjeme površine, kjer je potrebno zagotavljati prometno varnost ter   pločniki in pešpoti, ki so namenjeni turističnim peš povezavam in šolskim potem, saj spodbujajo trajnostno mobilnost.
• Omejuje se osvetljevanje stanovanjskih območij v poznem nočnem času, kjer je praviloma prometa malo, razsvetljava pa je moteča za stanovalce.
• Za razsvetljavo cest in javnih površin so določene nove, fotometrične ciljne vrednosti, ki upoštevajo svetlobni tok svetilk in čas delovanja. Obstoječo ciljno vrednost 44,5 kWh/prebivalca na leto se spremeni v 4.450 klmh na prebivalca občine na leto. Ciljna vrednost se z leti zmanjšuje, kar je možno doseči predvsem z regulacijo in ugašanjem svetilk.
• Na parkiriščih, ki so namenjena izključno uporabnikom nestanovanjskih objektov, kot so industrijske in upravne stavbe, kjer izven delovnega časa praviloma ni zaposlenih, je treba izven delovnega časa svetilke izklapljati. V primeru potreb je še vedno dopustno, da se svetilke na takšnih parkirnih površinah za krajši čas vklapljajo s senzorji, kar se zgodi samo v primeru, da je na parkirni površini nekdo dejansko prisoten.
• Delovna mesta na prostem je dovoljeno osvetljevati izključno takrat, ko se dejansko izvajajo dela na prostem. Parkirne površine ne štejejo za delovno mesto na prostem.
• Razsvetljava fasad izven mestnih središč se mora ugasniti ob 22:00 uri, razsvetljava fasad izven naselij je prepovedana, razen v primeru kulturnih spomenikov, za katere je na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine prepoznano, da je razsvetljava potrebna.
• Pri objektih za oglaševanje se spreminja se mejna vrednost v fotometrično enoto za svetlost, s čimer se postavijo enake zahteve ne glede na barvo oglasnega sporočila, tako za osvetljene logotipe podjetij kot tudi za LED zaslone, pri katerih pa se svetlost ugotavlja pri popolnoma belem zaslonu, kar je s stališča svetlobnega onesnaževanja najbolj obremenjujoče.
• Objekte za oglaševanje je dovoljeno osvetljevati samo iz njihove notranjosti, ugašati pa jih je potrebno ob 22:00 uri, oziroma ob 24:00 uri če se nahajajo v mestnih središčih. Izjemoma so objekti za oglaševanje lahko osvetljeni celo noč in tudi izven naselij, če gre za oglaševanje dejavnosti, ki je odprta za javnost v tem času, kot na primer bencinski servisi ob avtocesti in podobno.
• Načrt razsvetljave je obvezen za vse upravljavce javne razsvetljave in večje upravljavce razsvetljave. Zaradi zagotavljanja višje kvalitete načrtov razsvetljave jih lahko izdelajo pooblaščeni inženirji s področja elektrotehnike, ki pa se morajo obvezno izobraževati tudi s področja razsvetljave in svetlobnega onesnaževanja preko sistema stalnega poklicnega usposabljanja inženirjev. Zahteva ne velja za izdelavo načrtov razsvetljave za manjše upravljavce.
• Če je za poseg v okolje potreben predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje, je za poseg treba izdelati elaborat svetlobnega onesnaženja, na podlagi katerega se dokaže skladnost z zahtevami te uredbe. Elaborat svetlobnega onesnaženja se izdela na obrazcu, ki ga predpiše ministrstvo.
• Zaradi zagotavljanja kvalitete meritev svetlobnega onesnaževanja se uvaja pooblastilo za izvajalce monitoringa svetlobnega onesnaženja, ki se ga izda le na podlagi pridobljene akreditacije s strani Slovenske akreditacije. Za razsvetljavo, ki presega svetlobni tok 1000 klm, je nova zahteva po izvedbi prvih meritev svetlobnega onesnaževanja.
• Ne glede na omejitve je povsod dovoljena razsvetljava, ki se prižiga s senzorji, torej le takrat, ko je resnično potrebna.

NOVE ZAHTEVE ZA STANOVANJSKE STAVBE

• Pri stanovanjskih stavbah je prepovedano osvetljevati fasado. Za razsvetljavo fasade se štejejo vse tiste svetilke, ki so na stavbah nameščene na višini višji od 5 m. Svetilke, ki so nameščene na stavbah na višini nižji od 5 m, se štejejo kot svetilke za osvetljevanje površin okrog stavbe.
• Za stanovanjske stavbe velja zahteva, da na oknih sosednjih hiš ne sme povzročati svetlosti večje od mejnih vrednosti, ki jih določa uredba.
• Nova uredba prepoveduje razsvetljavo, ki je namerno usmerjena proti oknom stanovanjskih stavb.
• Novoletna razsvetljava med 20. novembrom in 15. januarjem je dovoljenja, vendar je v uredbo dodano priporočilo, naj bo v poznih nočnih urah ugasnjena.
• Po novi uredbi inšpektor lahko izreče kazen tudi fizični osebi, ki ne bo imela razsvetljave urejene skladno z zahtevami nove uredbe. Rok za prilagoditev razsvetljave zahtevam nove uredbe je 31.december 2026.
• Ne glede na omejitve je povsod dovoljena razsvetljava, ki se prižiga s senzorji, torej le takrat, ko je resnično potrebna.