USMERITVE ZA ARHITEKTE, POOBLAŠČENE INŽENIRJE IN INVESTITORJE
Nova pravila EU, ki za projekte zahtevajo presojo podnebne odpornosti in presojo načela DNSH, veljajo že nekaj časa, zato se nam je »nabralo« kar nekaj izkušenj o tem, kako ta postopka čim bolj učinkovito izvesti. Nabralo sem nam je tudi nekaj tistih »slabih izkušenj« oziroma napak, ki jih pri prijavi projektov na razpise ne smemo narediti. V tem članku smo zbrali nekaj nasvetov o tem, kako čim bolj uspešno pripraviti projekte z vidika DNSH in podnebne odpornosti za uspešno prijavo na razpis. In seveda, kar je najbolj pomembno – nekaj nasvetov o tem, kako ti dve presoji uporabiti za to, da bo vaš projekt potem res čim bolj podnebno odporen.
Razpisi za financiranje zahtevajo tudi dokazila, da so projekti načrtovani skladno z obema načeloma. Zato je bolje, da zahteve podnebne odpornosti in DNSH preverimo in v projekt vključimo že na začetku. Dokazila boste potrebovali tudi za dokončno izplačilo sredstev sofinanciranja.
Najprej pa: za katere projekte je potrebno izvesti presojo podnebne odpornosti in načela DNSH?
Pri projektih, za katere se načrtuje financiranje iz sredstev Evropskih skladov, se v programskem obdobju 2021-2027 zahteva dodatna dokazila, s katerimi se potrdi, da projekt prispeva k podnebnim in okoljskim ciljem EU.
Potrebna dokazila so:
- dokumentacija o ustrezanju načelu DNSH oz. načelu »da se ne škoduje bistveno«,
- dokumentacija o izvedeni presoji podnebne odpornosti (tudi CP ali climate proofing).
Obseg dokumentacije za DNSH je odvisen od razpisa in od samega projekta. Za projekte, ki se ne nanašajo na gradnjo ali rekonstrukcijo objektov, je dovolj poenostavljeni pristop preverjanja ustrezanja načelu DNSH, skladno s Smernicami organa upravljanja za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno«. Če projekt vključuje gradnjo ali ima bolj kompleksne vplive, pa je potrebna izdelava strokovne ocene DNSH.
Presoja podnebne odpornosti (Climate profing = CP) je potrebna za vse infrastrukturne projekte z življenjsko dobo pet let ali več. Za projekt se izdela Presoja podnebne odpornosti, ki vključuje tako pregled blaženja (izračun emisij toplogrednih plinov), kot tudi pregled prilagajanja projekta na podnebne spremembe z analizami, ki jih zahtevajo tehnične smernice EU.
- Presoja podnebne odpornosti in DNSH nista samo črka na papirju
Čeprav je v Sloveniji pogosta praksa, da se okoljsko dokumentacijo pridobi samo zato, ker se jo »pač mora«, presoja podnebne odpornosti in DNSH nista samo črka na papirju. V procesu pridobivanja sredstev boste namreč podvrženi kontroli, v okviru katere se bo preverjalo, da se ukrepi iz obeh presoj izvajajo tekom gradnje ter da so bili ukrepi upoštevani med gradnjo. V presoji »ex post« boste tako, odvisno od razpisa, morda morali priložiti dokazila o tem, da ste ukrepe ustrezno upoštevali. Nekatera izmed dokazil so lahko npr. energetska izkaznica, fotografije, dokazi, da ste padavinsko kanalizacijo ustrezno dimenzionirali ali da npr. niste uporabljali ljudem in naravi škodljivih snovi. Zato je modro, da dobro preverite, kakšne so zahteve obeh elaboratov ter da jih med izvedbo projekta tudi upoštevate in dokumentirate. Obenem pa ti presoji nista namenjeni sami sebi: dobro načrtovan objekt, ki je podnebno odporen vam lahko prinese marsikakšen dolgoročnejši prihranek – manjšo porabo energije, manjšo škodo ob izrednih nalivih, poplavah, vetru, toči in drugih naravnih nesrečah.
- Presoje podnebne odpornosti in DNSH se je potrebno lotiti čim prej v procesu načrtovanja
Prav zato, ker obe presoji zahtevata tudi kasnejša dokazila o tem, da sta načrtovani skladno z obema načeloma, je bolje, da zahteve podnebne odpornosti in DNSH preverimo in v projekt vključimo že na začetku.
Zato je treba osnovni del presoje podnebne odpornosti in DNSH izvesti že na samem začetku projektiranja. S tem pridobimo dragocene podatke o tem, na katerih področjih bodo potrebne uskladitve in prilagoditve projekta – morda bo potrebno spremeniti način ogrevanja ali višino kote pritličja. Ko se namreč projekt začenja, lahko marsikaj prilagodimo. Ko smo enkrat v fazi PZI, pa prilagoditve za seboj potegnejo dodatno delo in posledično stroške preprojektiranja.
Na spodnji infografiki je prikazan »idealni« načrt vključevanja Presoje podnebne odpornosti in DNSH v projekt, ki vam bo v pomoč pri načrtovanju in izvedbi projekta.
- Pridobite podatke o podnebnih spremembah na lokaciji in jih vključite v načrtovanje
Podnebno odporen objekt je tisti, pri katerem smo tekom načrtovanja upoštevali to, da se podnebje spreminja. Posledično je projekt potrebno načrtovati na spremenjene podnebne razmere: intenzivnejše padavine, višje temperature, obsežnejše poplave, izreden veter. Te podatke je mogoče pridobiti za mikrolokacijo projekta s strani Agencije Republike Slovenije za okolje v obliki, ki se nato uporabijo pri samem projektiranju: npr. dimenzioniranju padavinske kanalizacije.
Še posebej je pomembno, da so pooblaščenim inženirjem in arhitektom podatki o prihodnjih predvidenih podnebnih spremembah ter ogroženih območjih na lokaciji projekta na voljo tekom projektiranja. Tako jih lahko upoštevajo pri projektiranju prilagoditev projekta na podnebne spremembe, pa tudi pri uporabi gradbenih in inženirskih standardov. Če namreč želimo projektirati objekte, ki bodo odporni na prihodnje spremembe podnebja, moramo za projektiranje pridobiti podatke o prihodnjem podnebju ter ne o podnebju v preteklosti.
To je še posebej pomembno pri načrtovanju objektov v bližini poplavnih območij ali na poplavnih območjih, kjer je zahtevana izdelava hidrološko-hidravlične študije (HHŠ). Dobra HHŠ bo po novem vključila različico poplavnih kart z upoštevanimi podnebnimi spremembami, s katero boste vedeli, za koliko se poplavno območje razširi zaradi večjih pretokov vodotokov oziroma kako se zvišajo kote poplavne vode na območju projekta.
Podatke vam lahko pomagajo pridobiti izdelovalci obeh presoj, je pa pomembno, da ste na to pozorni tudi sami v primeru, da se obeh presoj ne lotite že na začetku projekta.
- Za projekt ne pozabite preveriti ali zanj potrebujete predhodni postopek ali presojo vplivov na okolje
Obe presoji vključujeta tudi obrazložitev o tem ali je za projekt potreben predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje. Ta podatek se običajno zahteva tudi pri prijavi na nekatere razpise. Preveritev o tem je treba izvesti že takoj na začetku projekta, ker so postopki za izdajo ustreznih odločb oziroma integralni gradbenih dovoljenj dolgi. Več o predhodnem postopku si lahko preberete tukaj.
Pri predhodnih postopkih in presojah vplivov na okolje je treba biti pozoren tudi na povezane posege oziroma kumulativne posege, ki prav tako vplivajo na to, ali je za posamezen poseg potreben predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje. Za to, da se prepreči drobljenje projektov in s tem izogibanje potrebnim okoljskim postopkom, zakonodaja namreč zahteva, da pri presojanju pragov o tem ali je za projekt potreben predhodni postopek ali ne oziroma presoja vplivov na okolje ali ne, upoštevate tudi že obstoječe in tudi šele načrtovane projekte istega investitorja, ki se nahajajo v neposredni bližini projekta in so istovrstni. Pri tem upoštevate projekte v isti enoti urejanja prostora, v neposredni bližini ali obstoječe objekte, ki bodo potrebni za obratovanje načrtovanega. Za take objekte zakonodaja določa, da so ekonomsko in funkcionalno povezani objekti.
- V projekt je potrebno vključiti tudi dodatne zahteve in tehnična merila DNSH
Kot že omenjeno, je dobro, da se pred pričetkom projektiranja glede na tip projekta preveri, kakšna so tehnična merila DNSH in dodatne zahteve ter omilitveni ukrepi DNSH, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji ali so priloga Celoviti presoji vplivov na okolje za PEKP 2021-2027 (PEKP=Program evropske kohezijske politike). Različne vrste projektov imajo različne zahteve, zato je to dobro upoštevati vnaprej. Prav tako so za nekatere projekte v razpisni dokumentaciji določeni še dodatni ukrepi. Pri teh ukrepih vam lahko pomagajo strokovnjaki za okoljske presoje in strokovnjaki za prijavo na razpise.
- Ne pozabite na dokazila!
Kot smo omenili, obe presoji, odvisno od razpisa, lahko zahtevata tudi dokazila o tem, da se je ukrepe iz obeh presoj dosledno upoštevalo. Zato ne pozabite na dokumentacijo, certifikate, fotografije, izpolnjevanje gradbenega dnevnika…Vsa ta dokazila vam lahko pridejo še kako prav kasneje.
