Devetega maja 2025 je bila sprejeta težko pričakovana nova Uredba o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor ter izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uredba je bila težko pričakovana prav zaradi tega, ker so poplave ena izmed najbolj uničujočih naravnih nesreč, ki Slovenijo prizadenejo pogosto ter pri tem povzročijo veliko škodo. Slovenija ima namreč med vsemi državami članicami EU najvišjo škodo na prebivalca – ravno zaradi poplav.

Samo za primerjavo: Slovenija v obdobju 1980-2023 zaseda prvo mesto z 8.693 € škode na prebivalca, na drugem mestu pa je Luksemburg s »samo« 2.694 € škode na prebivalca.

Po uničujočih poplavah v avgustu 2023 so se zvrstili pozivi strokovnjakov h korenitim spremembam na področju načrtovanja prostora na poplavnih območjih. Številni priznani strokovnjaki, med njimi tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Rok Fazarinc so izpostavili, da je tudi problematika na področju urejanja prostora v Sloveniji eden izmed razlogov za ogromno škodo ob poplavah.

Nova poplavna Uredba je imela torej pred seboj veliko in zahtevno nalogo urejanja in uskladitve težavne problematike: kaj, če sploh, bi smeli graditi na poplavnih območjih?

V nadaljevanju si lahko preberete, kakšne spremembe prinaša in ali je ta pričakovanja tudi v resnici izpolnila.

Spremembe, ki jih prinaša nova poplavna uredba

Nova uredba celoviteje in bolj natančno ureja posege v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. Med ključnimi spremembami so:

1. Omejitve na območju preostale poplavne nevarnosti: Uredba uvaja omejitve za gradnjo na območju preostale poplavne nevarnosti, kjer stara Uredbo ni omejevala gradnje.
2. Bolj natančna razvrstitev objektov: Uredba uvaja jasnejšo kategorizacijo objektov na občutljive in običajne objekte. Med občutljive objekte sodijo bolnišnice, vrtci, domovi za starejše, šole, podzemne garaže, oskrbovana stanovanja, stavbe javne uprave, podzemne garaže, muzeji in knjižnice ter stavbe za zdravstveno oskrbo, ipd. Za te objekte veljajo strožje zahteve za omilitvene ukrepe, v Prilogi 1 pa so označeni z *. Gradnja občutljivih objektov, v katerih se zadržuje več kot 100 ljudi oziroma ima objekt več kot 10 parkirnih prostorov v garaži, je po novi uredbi prepovedana. Za občutljive objekte je treba zagotoviti poplavno varnost za 500 letne poplavne vode, za ostale objekta pa za 100 lete poplavne vode.
3. Prepovedi za obrate in naprave: Prav tako Uredba uvaja prepoved za gradnjo ali spremembo namena že zgrajenih objektov na poplavnem območju za obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje  (SEVESO obrati) in za naprave, ki povzročajo industrijske emisije oziroma tako imenovane IED naprave.
4. Strožji pogoji za gradnjo: Pogoji za gradnjo na poplavnih območjih so se zaostrili: predhodno je bila gradnja pod določenimi pogoji dovoljena celo na območju srednje poplavne nevarnosti, z novo uredbo se gradnja na teh območjih za večino objektov skoraj v celoti omejuje. Omejena je gradnja na območju majhne poplavne nevarnosti, ki je bila v preteklosti dovoljena za skoraj vse objekte, sedaj pa je dovoljena le pod pogoji, določenimi v Uredbi (primer razvrstitve na sliki spodaj).
5. Večji poudarek na strokovnih podlagah: Ministrstvo je zadolženo, da pripravi karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje najpozneje do 31. decembra 2027.
6. Nova definicija poplavne odpornosti: za običajne objekte je potrebno upoštevati odpornost proti vplivu stoletnih vod, pri občutljivih objektih pa odpornost na petstoletne poplavne vode.

Primerjava prejšnje in nove Priloge 1:

Opomba: -: gradnja je prepovedana, +: gradnja je dovoljena, 1-gradnja je dovoljena znotraj stavbnih zemljišč v naseljih, kadar je mogoče z ukrepi zagotoviti, da vpliv izvedbe posegov na poplavno ogroženost ni bistven.

Kaj to pomeni za prostorsko načrtovanje?

Z novo Uredbo se vsekakor zaostrujejo zahteve za gradnjo na območjih, ogroženih zaradi poplav.

Za občine, investitorje in projektante to pomeni predvsem:

• Zgodnejše preverjanje lokacije: Upoštevanje poplavne ogroženosti mora biti vključeno že v fazi izbire lokacije ali prostorske umestitve objekta ali prostorskega načrtovanja. Prioritetno se pozidava mora načrtovati izven poplavnih območij. 
• Večja previdnost pri načrtovanju občutljivih dejavnosti: Javne ustanove in druge ranljive dejavnosti morajo biti umeščene izven ogroženih območij.
• Potrebne dodatne analize: Pri gradnji dovoljenih posegov na poplavnih območjih bo treba naročiti podrobne strokovne podlage, ki bodo dokazovale ustreznost posega ali opredelile potrebne zaščitne ukrepe.

Ali so načrtovane nove omejitve dovolj, da preprečimo škodo v primeru poplav?

Uredba bi imela zagotovo bistveno večji učinek, če ne bi bile v 14. členu, v tretjem, četrtem in petem odstavku določene izjeme, ki ponujajo »luknje« v zakonu. Kakšne?

Ne glede na novo Uredbo je gradnja posegov, ki so po novem prepovedani, še vedno dovoljena na vseh stavbnih zemljiščih, ki so bila pred uvedbo Uredbe določena kot stavbna zemljišča, pa čeprav se nahajajo na srednji, majhni in preostali poplavni nevarnosti. To velja tudi za občutljive objekte.

Prav tako je na območju stavbnih zemljišč znotraj naselij dovoljena gradnja posegov, ki bi sicer bili omejeni, če je s protipoplavnimi ukrepi mogoče zagotoviti, da vpliv izvedbe posegov na poplavno ogroženost ni bistven.

Prav tako se zahteve za upoštevanje petstoletnih poplavnih voda ne upoštevajo pri veljavnih prostorskih aktih ali »prostorskih aktih, za katere so bile že izdane smernice za pripravo prostorskega akta«.

To pa bistveno zmanjšuje učinkovitost Uredbe pri zmanjševanju škode ob poplavah, saj je v Sloveniji veliko stavbnih zemljišč in obstoječe pozidave na napačnih območjih, ki so izredno ogrožena v primeru poplav. Tudi občinski prostorski načrti so v preteklosti širili ali še širijo pozidavo na poplavna območja.

Če bi želeli ustrezno zaščititi ljudi in premoženje na poplavnih območjih, bi moral biti naš trud usmerjen v umikanje pozidave z obstoječih poplavnih območij, saj nam ob vedno višjem dvigu temperature morda obstoječi protipoplavni ukrepi ne bodo več zadoščali. V prihodnosti bomo tako prisiljeni v izredno drage investicije vedno bolj zahtevnih protipoplavnih ukrepov.

Kaj pa upoštevanje podnebnih sprememb?

Podnebne spremembe so v celotni Uredbi omenjene le enkrat – v 2. členu. Tako zakonsko ni podanih točnejših zahtev o tem, kako in na kakšen način se morajo podnebne spremembe upoštevati pri pripravi poplavnih kart in pri gradnji.

Obstajajo sicer interna navodila za upoštevanje podnebnih sprememb, ki se od avgusta 2023 pospešeno uvajajo, vendar bi bilo varneje, da bi na tem področju obstajale jasne smernice v sami Uredbi. S tem bi se postopek poenostavil tudi za načrtovalce prostora in manj bi bilo neupravičenih zahtev za načrtovanje novih stavbnih zemljišč na poplavnih območjih.

Pri strokovnih podlagah je namreč potrebno upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb, ki povečuje obseg poplavnih območij in vpliv poplavne erozije. Upoštevati se mora ustrezen podnebni scenarij (RCP4.5, še raje pa RCP6.0 ali RCP8.5). Poleg tega je iz tujih strokovnih smernicah tudi razvidno, da je za občutljive objekte potrebno

Prav tako se je v avgustu 2023 izkazalo, da so Slovenijo ohromile poškodbe mostov in regionalnih cest, ki so jih poplave dobesedno »odnesle« s sabo. V novi uredbi mostovi niso definirani kot občutljivi objekti. Tudi jezovi in protipoplavni objekti denimo niso definirani kot občutljivi objekti, ki bi morali biti prilagojeni na petstoletne poplavne vode – pa so ključni za varstvo pred poplavami.

Nova Uredba tako s seboj prinaša nove zahteve in omejitve, ki pa so v nekaterih primerih na žalost še vedno »premalo« stroge, da bi nas zaščitile pred poplavami. Mnoge družine in podjetja bodo tako morda v prihodnosti še vedno gradili na poplavnih območjih. Ne moremo si zamisliti, kako se počutijo ljudje, ko jim odnese hišo in s tem vse premoženje, saj vemo, kakšen strošek za družino pomeni gradnjo hiše ali nakup stanovanja. Res je, da v Sloveniji solidarno pomagamo tistim, ki utrpijo škodo v poplavah. Vendar bi bil čas za to, da se usmerimo tudi k preprečevanju najhujših posledic poplav in ne le popravilu škode. V prihodnosti pa bo obseg škode zaradi podnebnih sprememb lahko celo tako velik, da bomo težko našli sredstva za sanacijo.