Državni zbor RS je 15. julija le sprejel Podnebni zakon (PoZ), ki se je pripravljal več deset let. Gre za prvi sistemski podnebni zakon, kar pomeni, da so v njem zbrane resolucije, strategije in zakonska določila, ki so bila prej »razpršene« po različni zakonodaji. S Podnebnim zakonom pa se v zakonodajo vpisujejo tudi cilji na področju podnebnih sprememb.
Toda ali se poleg tega spreminja tudi kaj ključnega, kar bi vplivalo na podjetja, občine ali posameznike, npr. obveznost spremljanja emisij toplogrednih plinov?
Podnebni zakon je krovni zakon na področju podnebnih sprememb, saj prvič sistemsko ureja področje blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter celostno določa cilje in strategije na tem področju. Nekatere ureditve, ki so že veljavne, kot so na primer sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), Podnebni sklad, pravila za operaterje zrakoplovov in regulacije za sproščanje goriv v porabo za regulirane subjekte (ETS-2), Eko sklad, CBAM in druge so v Podnebnem zakonu sistemsko zbrane in določene.
Podnebni zakon na novo določa nekatere cilje, ki so sedaj zakonsko obvezni in nekatere novosti, ki bodo v prihodnosti olajšale blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe:
- Ambiciozen cilj za Slovenijo – Podnebna nevtralnost do leta 2045: Slovenija si je zadala bolj ambiciozen cilj od EU, ki bo podnebno nevtralna do leta 2050, mi pa smo v zakon zapisali, da bomo ta cilj dosegli pet let prej.
- Boljšo zaščito pred podnebnimi tveganji – Uvaja obvezno prilagajanje podnebnim spremembam: zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti naravnih in družbenih sistemov v Sloveniji proti vplivom podnebnih sprememb.
- Zagotovitev: zmanjševanja emisij TGP, povečanje ponorov (npr. gozdov) in prilagajanje podnebnim spremembam.
Katere novosti prinaša Podnebni zakon?
- Zavezujoče upoštevanje strategij: Vsi pravni akti, strategije, programi in politike morajo upoštevati cilje in usmeritve, določene v z zakonom predpisanih strategijah na področju podnebnih sprememb. To velja tudi za občine in občinske strategije!
- Urejanje področja prilagajanja: S podnebnim zakonom se temeljiteje ureja področje prilagajanja na podnebne spremembe. Temeljna Strategija prilagajanja podnebnim spremembam se že pripravlja. Strategija se posodobi vsakih 10 let.
- Prav tako se uvajajo Regijski načrti prilagajanja na podnebne spremembe, ki jih morajo pripraviti:
- Za regije: za pripravo so zadolžene regionalne razvojne agencije, vključno z lokalno energetsko organizacijo v sodelovanju s strokovnjaki, ki imajo izkušnje na tem področju.
- Za regije z mestnimi občinami morajo strategije v ločenem poglavju zajemati še ukrepe prilagajanja ločeno za vsako mestno občino.
- Pravični prehod: Uvaja se Socialni načrt za podnebje, s katerim se bodo določili ukrepi in naložbe za preprečevanje vplivov cen ogljika na ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza.
- Podnebni svet: Vlada na podlagi Podnebnega zakona ustanovi Podnebni svet kot neodvisno znanstveno posvetovalno telo iz devetih strokovnjakov. Podnebni svet poda mnenje na poročila o izvajanju strategij, določenih z zakonom.
- Redno poročanje: pripravljala se bodo letna poročila o izvajanju strategij, na katera bo mnenje podal tudi Podnebni svet. Vlada pa bo morala javno objaviti napredek pri doseganju ciljev, analizo ukrepov in predloge dopolnitev.
- Teden za podnebje: Tretji teden v oktobru je z zakonom določen »Teden za podnebje«, v katerem se bodo izvajale izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti, podnebni dialog in seznanitev s poročili ter mnenjem podnebnega sveta.
Kaj pa Podnebni zakon prinaša za podjetja, ki so vir emisij toplogrednih plinov?
Podnebni zakon je namenjen sistemski ureditvi zakonodaje na tem področju, zato so verjetno tisti, ki so pričakovali konkretne ureditve za posamezne onesnaževalce, nekoliko razočarani. Podnebni zakon namreč za nikogar ne določa »nečesa konkretnega«. Vsi ukrepi, ki bodo zavezovali podjetja, bodo namreč določeni in usklajeni sproti.
S Podnebnim zakonom je določeno zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To pomeni, da bodo za vse sektorje, ki niso vključeni v sistem ETS, določena letna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Če ta cilj ne bo dosežen, bo Ministrstvo moralo določiti dodatne ukrepe.
Kaj pa Podnebni zakon prinaša za podjetja, ki so vir emisij toplogrednih plinov?
Podnebni zakon je namenjen sistemski ureditvi zakonodaje na tem področju, zato so verjetno tisti, ki so pričakovali konkretne ureditve za posamezne onesnaževalce, nekoliko razočarani. Podnebni zakon namreč za nikogar ne določa »nečesa konkretnega«. Vsi ukrepi, ki bodo zavezovali podjetja, bodo namreč določeni in usklajeni sproti.
S Podnebnim zakonom je določeno zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To pomeni, da bodo za vse sektorje, ki niso vključeni v sistem ETS, določena letna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Če ta cilj ne bo dosežen, bo Ministrstvo moralo določiti dodatne ukrepe.
Kaj pa pogrešamo?
Prejšnji osnutek Podnebnega zakona je vseboval tudi predlog, da je potrebno za vse objekte, ki bodo financirani iz javnih sredstev pripraviti Presojo podnebne odpornosti in dokazati, da so se pri projektu upoštevali ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. Ta odstavek s Podnebnim zakonom žal ni bil sprejet. Vsi čutimo in se zavedamo, da se je podnebje že spremenilo ter da je to potrebno čim prej začeti upoštevati pri projektiranju vseh objektov, ne le javnih.
Vsekakor pozdravljamo sprejem Podnebnega zakona.
Končno imamo sistemsko ureditev in nekaj nujnih sprememb na področju prilagajanja podnebnim spremembam – področju, ki je bilo predolgo potisnjeno ob stran.
