Konec junija 2025 je pričela veljati Uredba o plačilu za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, in vodnemu povračilu. Največja sprememba, ki jo uvaja Uredba, je plačevanje vodne pravice (dovolnina) in izenačitev plačila dovolnine za vse imetnike vodnih pravic. V preteklosti imetnikom vodnih dovoljenj namreč vodne pravice ni bilo potrebno plačevati, medtem ko so imetniki koncesij že plačevali t.i. koncesnino.

Denar od dovolnin bo namenjen Skladu za vode za potrebe izvajanja ključnih nalog s področja voda. Z uvedbo dovolnine se tako uvaja dodatno plačilo za rabo vode, ki pa je odvisno od maksimalne količine odvzema vode, določenega v vodnem dovoljenju in ne od dejanske porabe.

Kdo bo zavezan za plačevanje dovolnine za rabo vode?

Obveznost plačevanja za vodno pravico v skladu z Zakonom o vodah (že od leta 2002) velja za vse imetnike vodnih pravic na podlagi vodnega dovoljenja za rabo vode in naplavin. Mednje tako spadajo vsi, ki na primer rabijo vodo za tehnološke ali proizvodne namene, energetiko, turizem, namakanje, predelavo hrane, ipd. Dovolnine veljajo tudi za rabo naplavin. Za plačevanje dovolnine so zavezane tudi fizične osebe, ki so imetniki vodnih dovoljenj. Plačevanje dovolnine namreč velja tudi za rabo vode za pridobivanje toplote in rabo vode za oskrbo s pitno vodo. Izjema pri plačilu dovolnine velja za gojenje vodnih organizmov za poribljavanje, naplavine v sklopu javne službe urejanja voda in pogon vodnega mlina in žage. Zaenkrat pa dodaten strošek dovolnine ni predviden za rabo vode za oskrbo s pitno vodo za fizične osebe in gospodarske javne službe, ki sta v Prilogi 1 Uredbe označeni kot kategorija 1, brez faktorja za izračun stroška.

Kakšne bodo dolžnosti imetnikov vodnega dovoljenja?

Dovolnina se bo običajno odmerila na podlagi odločbe, ki jo izda Direkcija Republike Slovenije za vode do 30. novembra tekočega leta za preteklo leto. Osnova za izdajo odločbe bodo podatki iz vodne knjige. To so predvsem podatki o količini odvzete vode, proizvedene električne energije ali površini vodnega dobrega, ki se uporablja.

Zavezanec, ki med letom preneha z rabo vode za oskrbo s pitno vodo oziroma preneha izvajati dejavnost, za katere se plačuje dovolnina, mora direkcijo o tem obvestiti v 30 dneh po prenehanju rabe vode oz. opravljanja dejavnosti.

Kako zmanjšati strošek dovolnine?

Strošek dovolnine se bo izračunal kot zmnožek količine, določene v vodnem dovoljenju in faktorja za plačilo, ki ga določa Priloga 1 citirane Uredbe. Kot zanimivost, Priloga 1 za izračun dovolnine določa najnižji faktor za plačilo (na m3) za gojenje salmonidnih vrst rib (0,00002 EUR/m3) in hlajenje v procesu proizvodnje električne energije, medtem ko so najvišji faktorji določeni za proizvodnjo pijač (1,11 in 3,70 EUR/m3). Končni znesek pa bo potem odvisen tudi od popravka zaradi inflacije.

Dovolnina se v skladu z Uredbo prvič plača v začetku leta 2026. Imetniki vodnih dovoljenj so prejeli informativne izračune dovolnine že v juniju 2025. Ti izračuni pa niso dokončni, saj je mogoče podati prošnjo za zmanjšanje rezervirane količine vode in tako zmanjšati strošek. To je predvsem smiselno v primeru, da je letna poraba vode bistveno manjša od maksimalne dovoljene količine v vodnem dovoljenju.

Spremembo vodnega dovoljenja se izvede z oddajo vloge za spremembo vodnega dovoljenja, ki se na objavljenem obrazcu Vloga za spremembo vodnega dovoljenja vloži pri Direkciji RS za vode. Vlogo odda imetnik vodnega dovoljenja.

Kaj pa lahko naredimo sami?

Prav tako pa je dodatno mogoče zmanjšati strošek dovolnine z optimizacijo porabe vode:

• ponovno uporabo vode,
• uvajanjem krožnih zaprtih sistemov ali
• rabo padavinske vode, ipd. v kolikor je to mogoče.