Načrtujete poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču?
Ključni podatek, ki ga morate preveriti pred fazo projektiranja in pridobivanja soglasij, je: Ali vaš projekt potrebuje Oceno vpliva posega na stanje površinskih voda, poznano tudi kot Hidromorfološka študija (HMŠ)?
Pravilno in pravočasno pripravljena ocena je pogosto odločilna za pridobitev zelene luči za projekt s strani Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). Če tega dokumenta ni ali ni ustrezno izdelan, lahko pride do:
❌ zavrnitve projekta ali dopolnitev dokumentacije,
❌ podaljšanih postopkov,
❌ dodatnih stroškov in zamud,
❌ negotovosti pri nadaljevanju projekta.
V tem članku boste izvedeli:
- kaj Hidromorfološka študija pravzaprav je,
- zakaj jo potrebujete,
- kdaj je obvezna,
- kako poteka postopek,
- na kaj morate biti še posebej pozorni.
Kaj je Ocena vpliva posega na površinske vode (Hidromorfološka študija)?
Ocena vpliva posega na površinske vode je strokovni elaborat, ki preverja, kako bo načrtovani poseg vplival na stanje površinskih voda.
Namen študije je dokazati:
✔ da poseg ne bo bistveno poslabšal stanja voda,
✔ da so predvideni omilitveni in kompenzacijski ukrepi za vsa področja, kjer je ocenjeno poslabšanje stanje voda,
✔ da je projekt zasnovan po načelih naravi temelječih rešitev (NBS).
Tak pristop ni le zakonska zahteva – pomeni tudi, da vaš projekt
🔹 spoštuje sodobne standarde varstva voda
🔹 omogoča trajnostno in okoljsko odgovorno ureditev prostora
Zakonska podlaga
Presoja vpliva posega na površinske vode temelji na:
- Zakonu o vodah,
- Načrtih upravljanja voda,
- Splošnih smernicah s področja upravljanja z vodami (DRSV),
- Prilogi III Splošnih smernic in
- Prilogi 3 Uredbe o podrobnejših pogojih za ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda.
Kdaj je ocena vpliva obvezna?
Ocene vpliva na stanje površinskih voda ni treba izdelati za vsak poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču. Je pa obvezna za večje posege, ki so definirani v Prilogi III Splošnih smernic, pa tudi v Prilogi 3 Uredbe o podrobnejših pogojih za ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode.
Med takšne posege sodijo:
✔ odvzemi vode z dolžino odvzema, večjo od 500 m,
✔ izpust odpadne vode, ki presega vrednost srednjega pretoka vodotoka,
✔ razbremenilnik, ki odvaja pretoke, manjše od Q10,
✔ mokri zadrževalnik,
✔ suhi zadrževalnik, ki zadržuje pretoke, manjše od Q10,
✔ prodni zadrževalnik, ki prestreza vse značilne frakcije plavin,
✔ prečni objekt z dolžino zajezbe, večjo od 500 m,
✔ osuševanje zemljišč s površino, večjo od 100 ha,
✔ ureditev struge, obale ali v obrežnem pasu v dolžini, večji od 500 m,
✔odvzem naplavin na dolžini, večji od 500 m ali površini, večji od 1 ha,
✔prekinitev povezave med površinsko in podzemno vodo, na dolžini, večji od 500 m,
✔pridobivanje zemljišč iz morja,
✔plovbne poti, pristanišča in objekti za plovbo po celinskih vodah in morju ter vstopno/izstopna mesta za plovbo.
V nekaterih primerih je potrebno Oceno izvesti tudi za posege s srednjim vplivom na površinske vode – v tem primeru pa potrebnost Ocene določi DRSV.
Kako poteka postopek priprave hidromorfološke študije?
Hidromorfološko študijo pripravi strokovnjak s področja varstva voda / okolja in vključuje:
1. Terenski ogled in popis stanja
- popis značilnosti obravnavanega območja ter vplivnega območja v obstoječem stanju.
2. Analiza vplivov
Po točno določeni metodologiji DRSV se oceni obstoječe stanje in stanje po izvedbi posega za naslednje dejavnike:
✔ hidrološki režim
✔ zveznost toka
✔ morfološke razmere
Ti parametri namreč odločilno vplivajo na kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.
3. Načrtovanje omilitvenih ukrepov
Če se zazna možnost negativnih vplivov, morajo biti vključeni ukrepi, ki negativne vplive:
🔹 izničijo,
🔹 sli kompenzirajo po načelih trajnostnega upravljanja z vodami.
Na kaj morate biti pozorni pri načrtovanju posegov
Projekt, ki ne prikaže jasno:
✔ kako bo preprečil poslabšanje stanja voda,
✔ katere omilitvene ukrepe predlaga,
✔ kako rešuje hidromorfološke vplive,
ne bo prejel soglasja v postopku.
Še posebej pogosto se pojavljajo težave pri projektih, kjer tradicionalni ukrepi (npr. visokovodni zidovi, utrditve brežin) negativno vplivajo na vode — zato je treba tak vpliv kompenzirati z naravi prijaznimi rešitvami.
Če že v fazi projektiranja vključite:
✔ širitev poplavnih ravnic,
✔ umik nasipov in protipoplavnih zidov iz priobalnega pasu,
✔ povečanje obsega obrežne vegetacije,
✔ gibke namesto betonske obrežne ureditve,
… potem pri projektu ne zagotovite le boljšega ekološkega stanja voda, ampak pogosto tudi precej pospešite postopek pridobivanja soglasja na DRSV.
Priporočilo iz prakse
Oceno vpliva na površinske vode je smiselno začeti pripravljati že v začetku projekta – v fazi DPP – ne čakajte do zadnjega trenutka.
Na ta način lahko:
- že v idejni fazi načrtujete omilitvene ukrepe,
- v projekt vključite potrevna zemljišča za izvedbo omilitvenih ali kompenzaicijskih ukrepov,
- optimizirate investicijske stroške,
- zmanjšate tveganje podajšanja postopka pridobivanja soglasij in zavrnitev.
Omenjena ocena ni samo papirologija. Lahko je tudi odlična priložnost, da izboljšamo pretekle napake na vodotokih, ki sedaj ovirajo prehod vodnim organizmom in poslabšujejo hidromorfološko stanje vodotokov. Izkoristimo projekt tako, da ob izboljšanju poplavne varnosti damo prostor vodam in izboljšamo njihovo ekološko stanje.
Če načrtujete poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču in niste prepričani, ali potrebujete HMŠ – kontaktirajte nas.
Z veseljem vam pomagamo že v fazi projektiranja!
Naše reference iz prakse (primeri izvedenih HMŠ)
✔ Ocena vpliva posega na površinske vode – protipoplavne ureditve Gradaščica – etapa II
✔ Ocena vpliva površinskih voda – protipoplavne ureditve Merinščica
✔ Ocena vpliva površinskih voda – protipoplavne ureditve Tunjščica
