Znanstvene raziskave so pokazale, da ima previsok hrup v okolju negativne posledice za človeško zdravje: dokazano namreč negativno vpliva na sluh, spanje, zbranost in psihično zdravje ljudi, poleg poškodb sluha pa lahko vpliva na razvoj drugih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in diabetes. Da bi omejili te negativne posledice, države EU določajo mejne vrednosti hrupa v okolju na ravni, ki je za zdravje sprejemljiva. Te mejne vrednosti so različne, npr. na prostem in v stanovanjskih območjih so določene mejne vrednosti hrupa nižje kot v industrijski coni.
Kako pa je s tem v Sloveniji? Ustavno sodišče Republike Slovenije je nedavno ocenilo, da je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, sprejeta v letu 2019, v neskladju z Ustavo in da mora Vlada RS ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku 1 leta.
Prva težava Uredbe je namreč v tem, da imamo v Sloveniji določene previsoke mejne vrednosti za hrup, še posebej za hrup cestnega in železniškega prometa, kot to že desetletje ali več opozarja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) namreč priporoča bistveno nižje mejne vrednosti hrupa, kot pa jih določa slovenska Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. To pomeni, da so prebivalci Slovenije, ki živijo ob večjih prometnicah in industrijskih virih hrupa, že dolga leta izpostavljeni bistveno višjemu hrupu, kot bi bilo to priporočljivo, kar negativno vpliva na njihovo zdravje.
Primerjavo med mejnimi vrednostmi hrupa, ki jih priporoča WHO in med mejnimi vrednostmi za hrup, ki so v Sloveniji zakonsko dovoljene, si lahko ogledate v tabeli spodaj.
Iz tabele 1 je razvidno, da so prebivalci Slovenije, ki živijo v bližini cest, železnic ali industrijskih naprav, po trenutno veljavni zakonodaji lahko izpostavljeni bistveno višjemu hrupu, kot pa to priporočajo svetovno priznane inštitucije za varovanje zdravja ljudi.
Uredba o hrupu, sprejeta leta 2019, mejnih vrednosti ni popravila, temveč je dodatno določila še dodatne izjeme, ki so v nasprotju s priporočili WHO.
Ena od teh izjem so nekateri industrijski viri hrupa (IED naprave), ki jim je bilo leta 2018 s spremembo Uredbe o hrupu in nato še leta 2019, dovoljeno, da prebivalce v svoji okolici obremenjujejo s hrupom, ki je enak mejnim vrednostim za industrijske cone (t.j. IV. stopnja varstva pred hrupom), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- so na obstoječih varovanih prostorih izvedeni ukrepi pasivne protihrupne zaščite,
- so obstoječi varovani prostori že zvočno izolirani v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah,
- lastniki varovanih prostorov odklonijo ali ne omogočijo izvedbe ukrepov ali so varovani prostori nenaseljeni ali
- izvedba ukrepov na obstoječih objektih zaradi slabega gradbenega stanja ni mogoča, oziroma bi lahko ogrozila statično stabilnost stavbe z varovanimi prostori.
Ti pogoji prav tako veljajo za nove linijske vire hrupa. Ta določila so v nasprotju s priporočili WHO, ki določajo, da je hrup potrebno zniževati na izvoru hrupa – torej z ukrepi, ki zmanjšujejo raven hrupa ceste ali industrijskega objekta (protihrupne ograje, zmanjševanje hrupnosti proizvodnje, dušilci zvoka, ipd.).
Uredba o hrupu, spremenjena leta 2019, pa dopušča možnost, da se načrtovalec ali upravljalec vira hrupa zaradi tehničnih, prostorskih in ekonomsko upravičenih razlogov odloči, da bo problematiko ravni hrupa v okolju reševal na fasadah stavb z varovanimi prostori. V primeru, da je na obstoječih stavbah že dobro zvočno izoliran fasadni ovoj, ali stavba trenutno ni naseljena, upravljalcu ni potrebno storiti nič.
Mogoče nismo preveč klišejski, če rečemo, da si vsi prebivalci Slovenije zagotovo želimo, da bi mirno spali. Da bi bilo to mogoče, pa je dobro, da se vsi zavedamo pomena hrupa v okolju in njegovega vpliva na zdravje. Hrup je še posebej pomembno upoštevati pri načrtovanju stanovanjskih sosesk, cest in železnic, pa tudi pri načrtovanju poslovnih in industrijskih con. Dober upravljalec hrupa pa bo zagotovo naredil vse, kar lahko, da hrup zmanjša na viru in tako pripomore k dobremu zdravju ljudi v okolici. To je mogoče preveriti tudi s tem, da za podjetje ali linijski vir hrupa (cesto, železnico) opravite meritve ali modeliranje hrupa, s katerimi boste preverili, kako so obremenjeni sosednji objekti ter kakšne ukrepe lahko sprejmete za zmanjšanje hrupa na viru. Nekatere izmed občin so naredile tudi strateške karte hrupa, na katerih je mogoče videti, ob katerih cestah in podjetjih je hrup največji.
Če vas zanima, kako obremenjena s hrupom sta vaše stanovanje ali pisarna, si lahko na mobilni telefon naložite katero izmed aplikacij za merjenje hrupa (poiščite kakšno, ki ima v imenu Noice ali Decibel – nobeni ne bomo delali reklame 😊). Morda boste presenečeni nad rezultatom.
Mirno spanje vam želimo,
Alenka Markun in Ekipa Marbo Okolje d.o.o.
