Občine v Sloveniji so pomemben vezni člen pri načrtovanju in implementaciji ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na podnebne spremembe. Številne občine v Sloveniji so sprejele individualne zaveze za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Za učinkovito načrtovanje ukrepov zmanjševanja emisij pa so pomembni podatki o tem, v katerih dejavnostih in v kakšnem obsegu emisije nastajajo. Občina Škofja Loka je zato pristopila k individualnem izračunu ogljičnega odtisa za občino po metodologiji GPC. Z ogljičnim odtisom, ki je bil izdelan za leto 2019, je občina Škofja Loka pridobila podatke o tem, v katerih dejavnostih nastajajo emisije ter kolikšno bo potrebno zmanjšanje za občino. Na podlagi ogljičnega odtisa smo pričeli tudi s pripravo načrta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in načrtovanjem dolgoročnih ukrepov za podnebno nevtralnost.

Podnebne spremembe so ključni izziv ne samo tega desetletja, temveč celotnega 21. stoletja. Če se želimo izogniti najhujšim posledicam dviga svetovne temperature, moramo izpeljati ambiciozen načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, tako na svetovni, kot na individualni ravni in izvesti prehod v t.i. podnebno nevtralno družbo. Občine predstavljajo pomemben vezni člen pri izvedbi zavez in projektov na lokalni ravni. Kljub temu, da občine neposredno lahko vplivajo zgolj na manjši odstotek emisij toplogrednih plinov (1-5%), ki nastajajo v občini, pa imajo velik vpliv pri načrtovanju razvoja občine, prostora ter spodbujanju in usmerjanju aktivnosti za prehod v podnebno nevtralno družbo. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe lahko občine z ustreznim načrtovanjem prostora, infrastrukture, zelenih površin, odvodnjavanja in drugih prilagoditev naredijo veliko za to, da bodo posledice podnebnih sprememb čim manj prizadele občane, kmetijstvo v občini in podjetja. Za to pa je potrebno strateško načrtovanje z upoštevanjem podnebnih sprememb tako na ravni občine kot individualnih projektov ter izobraževanje na področju podnebnih sprememb.

AKTIVNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA NA PODROČJU PODNEBNIH SPREMEMB Občina Škofja Loka je skupaj z ostalimi gorenjskimi občinami pristopila h Konvenciji županov (Covenant of Mayors), v sklopu katere so se občine podpisnice zavezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP)[1] za 40% do leta 2030 v primerjavi z referenčnim letom 2005. Hkrati se je za gorenjske občine izdelalo tudi skupni Trajnostni energetsko-podnebni načrt Gorenjske. Občina Škofja Loka je želela storiti še korak več, zato je pristopila k individualnemu izračunu ogljičnega odtisa za območje občine. Ogljični odtis smo  izdelali z namenom, da se pridobi podrobne podatke o tem, na katerih področjih bo potrebnih največ aktivnosti za zmanjševanje emisij TGP. Na podlagi pridobljenih podatkov o emisijah TGP je Občina Škofja Loka pristopila še k izdelavi podrobnega akcijskega načrta ukrepov, s katerim naj bi se emisije TGP na območju občine zmanjšale za zastavljenih 40% do leta 2030 in k izdelavi smernic dolgoročnega načrtovanja za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

IZRAČUN OGLJIČNEGA ODTISA ZA OBČINO Občina je pri oceni emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo na njenem območju, želela vključiti čim več dejavnosti, ki potekajo v občini, zato se je odločila za izdelavo ogljičnega odtisa po mednarodni metodologiji GPC (Global Protocol for Community-Scale Greenhouse Gas Emission Inventories). Metodologija GPC je bila zasnovana na podlagi metodologije IPCC za izdelavo emisijskih evidenc držav ter prilagojena na raven lokalnih skupnosti. Občina Škofja Loka je tako ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki je za svoje območje izdelala tako podroben ogljični odtis. Ogljični odtis za Občino Škofja Loka smo izdelali za geografsko območje občine ter za obdobje enega leta – za leto 2019, saj takrat na obseg dejavnosti še niso vplivali ukrepi zaradi pandemije COVID-19.

V ogljični odtis po metodologiji GPC so bile vključene emisije vseh sedmih toplogrednih plinov v skladu s Kjotskim sporazumom. Za lažjo primerjavo so bile emisije TGP preračunane na ekvivalent ogljikovega dioksida (CO₂e). V ogljični odtis so bile vključene emisije toplogrednih plinov iz naslednjih področij:

• Raba energije v stavbah (raba fosilnih goriv in električne energije),
• Promet (cestni in železniški promet v občini),
• Ravnanje z odpadki (ravnanje z odpadki in odpadno vodo),
• Industrijski procesi (emisije, ki nastajajo neposredno v industrijskih procesih),
• Kmetijstvo (živinoreja in obdelava zemljišč).

Podatke za izračun smo pridobili iz uradnih evidenc distributerja električne energije ELEKTRO GORENJSKA, d.d., distributerjev zemeljskega plina PETROL d.d. in PLINOVODI d.o.o., ter občinskih evidenc energetskega knjigovodstva, evidenc Komunale Škofja Loka, Saubermacher d.o.o, ARRIVA d.o.o., SŽ d.d., MKGP in Statističnega urada RS. Pridobili smo tudi podatke o emisijah TGP iz podjetij v sistemu ETS. Kjer neposrednih podatkov o porabi energentov ni bilo na voljo, smo emisije TGP ocenili na podlagi kombiniranega pristopa in podatkov iz registrov GURS, MOP in SURS.

REZULTATI IZRAČUNA ZA LETO 2019 Izračun za leto 2019 je pokazal, da je v občini Škofja Loka nastalo 254.436 t emisij CO₂e (skupaj z upoštevanjem podjetij v sistemu ETS) oziroma 159.569 t emisij CO₂e (brez upoštevanja podjetij v sistemu ETS). Emisije TGP na prebivalca v občini Škofja Loka so znašale 11,03 t CO₂e na prebivalca, kar je več od slovenskega povprečja, ki za leto 2019 znaša 8,2 t CO₂e. Za doseganje cilja Pariškega sporazuma bi emisije na prebivalca v svetovnem povprečju morale znašati približno 2 toni CO₂e na leto.

Za lažji prikaz virov emisij TGP smo emisije razdelili tudi glede na dejavnosti, v katerih nastajajo. V Občini Škofja Loka, ki ima dobro razvit proizvodni sektor, nastaja velika večina emisij TGP v okviru industrijske dejavnosti, in sicer skupno kar 66,7 % vseh emisij. Emisije iz prometa predstavljajo 9,6% vseh emisij TGP, emisije iz kmetijstva 9,2% in emisije iz stanovanjskih zgradb 8,1%.

Emisije iz drugih dejavnosti so bistveno manjše, in sicer emisije iz ravnanja z odpadki predstavljajo zgolj 1 % vseh emisij. Emisije pod vplivom občine (oz. LGO – Local government operations) znašajo zgolj 0,8 % vseh emisij. Razdelitev emisij po viru nastanka je prikazana na sliki 1.

NAČRTOVANJE ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV NA RAVNI OBČINE Običajno je delež emisij, na katere lahko posamezna občina vpliva, izredno majhen v primerjavi z emisijami, ki nastajajo na območju občine. Ogljični odtis za Občino Škofja Loka je tako pokazal, da je delež emisij, ki je posledica dejavnosti v upravljanju občine, zelo majhen in znaša približno 0,8%, kot je to prikazano na sliki 2.

Iz tega je jasno razvidno, da ciljno zmanjšanje emisij za 40% do leta 2030, ki so si ga zastavile številne slovenske občine, ne bo mogoče brez aktivnega sodelovanja podjetij in občanov. Pri tem se seveda občine upravičeno sprašujejo, na kakšen način bo mogoče spodbuditi podjetja in občane za implementacijo individualnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju emisij TGP? Kako poskrbeti za zmanjševanje emisij na drugih področjih, ki potrebujejo sistemsko ureditev, kot sta energetika in promet, pa tudi ravnanje z odpadki?

PRIPRAVA NAČRTA ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV

Občina Škofja Loka je v letu 2022 pristopila k izdelavi individualneganačrta ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Načrt ukrepov temelji na smernicah Zveze podnebno nevtralnih mest (CNCA – Climate Neutral Cities Alliance), ki so osnovane za dolgoročno načrtovanje podnebne nevtralnosti. Pri načrtovanju ukrepov smo preučili tudi obstoječe sprejete strateške načrte Občine Škofja Loka z namenom, da bi se oblikovalo celovit pristop k razvoju občine.

Pri pripravi načrta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov smo upoštevali naslednja izhodišča:

• Pred izdelavo načrta je pomembno pridobiti informacije o količinah in izvoru emisij TGP glede na dejavnosti v občini in oceniti potrebno zmanjšanje glede na posamezno dejavnost (industrija, pridobivanje električne energije, stavbe, promet, ipd.).
• Zmanjševanje emisij TGP v občini je dolgoročno in posega na različna področja, zato naj bodo smernice za podnebno nevtralnost vključene v načrtovanje razvoja občine, prostora in aktivnosti občine ter naj se tudi upoštevajo.
• Priprava ukrepov zahteva sodelovanje deležnikov iz različnih področij v občini: energetike, upravljanja z javnimi stavbami, prometa, ravnanja z odpadki, industrije, saj je potrebno načrtovanje strateškega razvoja posameznih področij z jasno vizijo podnebne nevtralnosti.
• Pri pripravi načrta zmanjševanja emisij TGP je ključno vključevanje javnosti in poseben razmislek o tem, kako bodo ukrepi vplivali na ranljive prebivalce v občini.  

Za načrtovanje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na območju občin so potrebni individualni podatki o nastajanju emisij v dejavnostih, ki potekajo v posamezni občini, saj se vse občine razlikujejo glede na strukturo dejavnosti, ki se v njih opravljajo. Učinkovito načrtovanje ukrepov za zmanjševanje emisij tako vključuje načrtovanje na podlagi kakovostnih podatkov o emisijah TGP, dolgoročni viziji podnebne nevtralnosti občine in s tem povezanim razvojem ter potrebami občanov. Kljub temu, da so načrti podnebne nevtralnosti primarno namenjeni zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in omilitvi posledic podnebnih sprememb, imajo dobro načrtovani ukrepi tudi številne druge koristne učinke za občino in občane. Večja energetska učinkovitost objektov zmanjšuje porabo energentov in stroške tako za javne stavbe kot za zasebne. Povečanje deleža oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov bo ob pravilnem načrtovanju in dobro zasnovanem električnem omrežju povečalo samooskrbo občanov z električno energijo. Ureditev trajnostne mobilnosti v občini in povečanje dostopnosti javnega prometa ima hkrati tudi druge pozitivne učinke na okolje: manj hrupa in onesnaževanja zraka, pa tudi spodbujanje gibanja in s tem boljše zdravje občanov.