Ste z mislimi že pri dopustu in morju? Odlično! Mi tudi. 🌊☀️Poleg namakanja v slani vodi, ležanja na plaži in morske hrane je dopust dobra iztočnica za razmislek o pomenu oceanov in o številnih dejavnikih, ki ogrožajo življenje v njih. In teh ni malo: podnebne spremembe, plastika, pretiran ribolov, podvodni hrup…

Oceani pokrivajo 71 % površine planeta in so dom približno 80 % vseh živih bitij na Zemlji, delež pa je verjetno še večji, saj so morske globine zelo slabo raziskani ekosistemi. Oceani so mesto, kjer se je življenje na Zemlji sploh začelo. Bogastvo oceanskega življenja bolj kot kdaj koli prej ogrožamo ljudje, kajti vse naše emisije slej kot prej končajo v morju.

Trenutno oceani delujejo kot »blažilec« podnebnih sprememb, saj absorbirajo enormne količine toplote Sonca. Naraščanje temperature vode v morjih in oceanih ne poteka na planetu enakomerno.  Najbolj se segrevajo morja na jugu, kar povzroča pospešeno taljenje antarktičnega ledu in dvigovanje morske gladine. Od leta 1880 se je gladina morij dvignila za 21-24 cm, dvigovanje pa se še pospešuje. Dvig morske gladine bi do konca stoletja lahko ogrozil skoraj 500 milijonov ljudi, ki živijo na obalnih področjih. Povečalo se bo število t.i. podnebnih migrantov. Imamo načrte kam bodo migrirali vsi ti ljudje? Odgovor na to vprašanje vam je znan.  

Dvig temperature morske vode povzroča migracije vrst na področja, na katerih prej niso mogle uspevati in istočasno propadanje vrst, ki se na tako hitro povišanje temperature ne morejo prilagoditi. Eden od takšnih uničujočih procesov je t.i. beljenje koral, kar vodi v propad celih koralih grebenov.   Toplejši oceani pomenijo pogostejše nastajanje hurikanov in drugih tropskih neviht v Atlantskem in Tihem oceanu.

Oceani so ponor toplogrednih plinov, saj absorbirajo približno 23 % vseh emisij ogljikovega dioksida, ki je toplogredni plin. Raztapljanje ogljikovega dioksida povzroča dvig pH morske vode in s tem povečanje kislosti oceanov. Že majhne spremembe v ravni pH pa imajo negativne posledice na morske ekosisteme.

Se še spomnite filma Dan po jutrišnjem? Podnebne spremembe v resnici lahko povzročijo prekinitev oceanskih tokov, tudi atlantskega toka, ki Evropi prinaša tople vetrove iz karibskega morja. Prekinitev atlantskega toka za Evropo v resnici lahko pomeni ohlajanje, oz. t.i. »malo ledeno dobo«.  Spremembe morskih tokov in spremembe temperature vode imajo že zaznavne vplive na časovne zamike pojava cvetenja morskih alg (fitoplanktnona), kar vpliva na uspešnost razmnoževanja rib. Manj rib pomeni manj hrane tudi za ljudi in negativen vpliv na ribolovno industrijo.

Naši oceani prav vsak dan sprejmejo na milijone kubičnih metrov odpadne vode, v kateri so različna onesnaževala, kemikalije in plastika. Vsako leto v oceanih konča okrog 8 milijonov ton plastičnih odpadkov, ta količina pa se vsako leto povečuje. Več kot 50 % vse odpadne plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. Del plastičnih odpadkov plava na morski površini, del pa jo potone na dno, kar pomeni, da so tudi najgloblji deli oceanov že onesnaženi, potopljene plastike pa s teh območij ni mogoče odstraniti. Plastične odpadke živali pogosto zamenjajo za hrano. Zaužita plastika jim obtiči v prebavilih in posledično poginejo od lakote. Po ocenah znanstvenikov naj bi onesnaženje s plastiko ubilo več kot milijon živali vsako leto.

Ker se plastika ne razgrajuje, temveč drobi na vedno manjše delce, nastane tako imenovana mikroplastika, ki je povzroča globalno onesnaženje nepredstavljivih razsežnosti. Mikroplastiko so znanstveniki zaznali tudi na najbolj oddaljenih področjih sveta, kot sta Antarktika in Marijanski jarek. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je mikroplastika zašla tudi v prehranske verige živali in preko teh v ljudi. Zaznali so jo namreč že v materinem mleki in človeški krvi. Vseh vplivov plastike na človeško zdravje še ne poznamo, a plastika vsebuje kemikalije, ki lahko škodujejo zdravju ali delujejo kot hormonski motilci. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da kljub temu uporabe plastike ne zmanjšujemo, ampak se celo povečuje.

Se radi vozite s čolni, ladjami? Ste že bili na križarki?  Vsa morska plovila, zlasti pa velike tovorne ladje v morjih in oceanih povzročajo hrup, ki ima potrjen negativen vpliv na morske organizme. V zadnjih desetletjih se je zaradi vse številčnejših in vedno večjih plovil onesnaževanje morij s hrupom drastično povečalo. Zaradi hrupa ladij je onemogočeno ali zelo moteno sporazumevanje morskih organizmov, to pa vpliva na uspešnost prehranjevanja, razmnoževanja, obrambe pred plenilci itd.. Zaradi hrupa, ki ga povzročamo ljudje se pojavljajo t.i. nasedanja kitov (delfini, orke in druge vrste kitov), kjer lahko pogine na desetine živali istočasno. Hrup se po vodi prenaša kot valovanje. V primerih, ko so organizmi izpostavljeni res močnemu hrupu, lahko le-ti utrpijo mehanske poškodbe tkiv, ki se lahko končajo tudi s poginom živali. Več o hrupu v morjih si lahko preberete tukaj.

Oceani nam poleg hrane (ribe, školjke, mehkužci, alge) zagotavljajo tudi obnovljiv vir energije. Na morjih že obratujejo t.i. »off shore« vetrne elektrarne. Izkoriščamo pa tudi energijo valovanja, kjer turbine poganjajo vodni tokovi nastali med plimo in oseko. Turčija je v letu 2022 napovedala, da bo na obalah Črnega morja zgradila največjo elektrarno na svetu, ki bo izkoriščala energijo plimovanja. Več si o prednostih in slabostih takšnih elektrarn lahko preberete tukaj. Slovenija zaradi geografske lege in majhne razlike v gladini med plimo in oseko žal ni primerna za postavljanje tovrstnih elektrarn.

Najboljše orodje za izboljšanje stanja oceanov so naše znanje oz. ozaveščenost in odgovorno ravnanje do okolja. Zdravi oceani pomenijo blagostanje za človeštvo. Poleg vsakdanjih ukrepov za zmanjšanje uporabe plastike, lahko podprete tudi različne projekte za čiščenje oceanov, kot je na primer »The Ocean Cleanup«. Več o projektu si lahko preberete na njihovi spletni strani. Za podporo projektu se je odločilo tudi naše podjetje, njihovi puloverčki pa odlično grejejo naša telesa in srca.

Na 8. junij, ki je določen kot svetovni dan oceanov, vas vabimo, da si vzamete nekaj minut in na spletu ali v knjižnici pobrskate po literaturi in se poglobite v čudoviti svet oceanov! Ne bo vam žal!

Ekipa Marbo Okolje💚💙