Vabljeni, da z nami odkrijete, kako lahko s premišljenimi odločitvami obdarujemo svoje najdražje, ne da bi ob tem obremenjevali naš planet. Skupaj bomo raziskovali poti, ki nas vodijo k manjši porabi, bolj trajnostni uporabi in zavestnemu preživljanju časa. Prisluhnimo okolju, saj je darilo trajnostnega življenjskega sloga najlepše darilo, ki ga lahko podarimo naši prihodnosti.

Pridružite se, da skupaj ustvarimo praznike, polne ljubezni do okolja in medsebojnega spoštovanja.

Naj bo naše darilo našemu planetu – darilo, ki seže dlje od prazničnih dni.

Statistični podatki kažejo, da že tri četrtine Slovencev nakupuje preko spleta, saj nam je po Covid pandemiji tovrstna oblika nakupovanja postala zelo domača. Lažje nakupovanje je za seboj potegnilo tudi več nepremišljenih nakupov. Spletni trgovci z namenom povečevanja prodaje pogosto nudijo brezplačno pošiljanje in vračanje pošiljk. Vse to seveda rezultira v večji količini odpadkov, zlasti odpadne embalaže.

Količino odpadkov, ki nastanejo kot posledica nakupovanja daril, lahko zmanjšamo z naslednjimi ukrepi:

• Razmislimo kaj obdarovanec v resnici potrebuje ali kaj si želi. Poskusimo pridobiti čim več informacij, saj bolj kot se bomo z nakupom približali želji, bolj verjetno bo obdarovanec z darilom res zadovoljen in manjša bo verjetnost, da ga bo odložil nekam v kot in čez čas podaril dalje ali zavrgel.
• Pri nakupu bodimo pozorni na kakovost materialov stvari, ki jih kupujemo. Bolj kakovostni materiali pomenijo daljšo življenjsko dobo in s tem boljši izkoristek izdelka.  
• Zelo pomembno je, da so artikli izdelani tako, da je možno njihovo popravilo. Dober primer je zabavna elektronika, med katero so tudi artikli, ki imajo baterije vgrajene tako, da jih ni mogoče zamenjati. Po iztrošenju baterij takšen izdelek zavržemo, čemur bi se seveda s pravilnim načrtovanjem izdelka lahko izognili. 
• Veliko odpadkov nastane zaradi embalaže. Pri nakupu smo lahko pozorni na to, kakšno embalažo ima izdelek (lahko npr. izberemo izdelek v papirnate embalaži namesto v plastični), izberemo izdelke z manj embalaže (npr. vrečko z bomboni, kjer ni vsak pakiran še v ločen ovoj). Količino embalaže lahko zmanjšamo tudi tako, da izdelkov ne zavijamo v celoti (ali sploh ne) v darilno embalažo.
• Ker postaja okoljska ozaveščenost kupcev vedno večja, so se nekateri proizvajalci že preusmerili (vsaj delno) v izdelke z embalažo, ki jo je možno ponovno polniti. Vse pogostejše so trgovine, ki ponujajo dobrine v razsutem stanju in jih lahko napolnimo v lastno embalažo (čistila, oreške, žita, testenine, kosmiči, suho sadje…). Darila v embalaži, ki se lahko ponovno polni, so lahko zelo lepa darila.

Evropska unija pripravlja obsežen paket okoljske zakonodaje, ki jo bomo morali implementirati v slovenski pravni red in ki bo pomembno vplivala tudi na nas potrošnike. Prve spremembe smo že občutili pred leti, ko je zakonodaja omejila rabo in dostopnost plastičnih nosilnih vrečk. Ker lahke plastične vrečke niso na voljo več brezplačno, smo se uspešno prilagodili na rabo vrečk za večkratno uporabo, poraba lahkih plastičnih vreč za enkratno uporabo pa se je znatno zmanjšala.

Nova evropska zakonodaja za embalažo prinaša naslednje spremembe:

• Na trg bo dovoljeno dajati le embalažo, ki bo razdeljena v 5 razredov (A, B, C, D in E), in sicer glede na delež materialov v embalaži, ki jih je mogoče reciklirati. Razred A bo imel 95 % ali več materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Razred E bo imel delež reciklabilne embalaže manj kot 70 % in se bo štel kot nereciklabilna embalaža. Manjši delež reciklabilnih materialov v embalaži bo pomenil višjo ceno ravnanja z odpadno embalažo, ki jo bo moral plačati embaler, torej proizvajalec izdelkov. Seveda se bodo višji stroški pakiranja izdelkov prenesli na ceno blaga, s tem pa na nas potrošnike.
• Sprememba zakonodaje predvideva tudi omejevanje količine embalaže, in sicer kot razmerje med velikostjo embalaže in praznim prostorom (kamor se štejejo tudi razna polnila za zavarovanje blaga, kot so vrečke z zrakom, stiroporne kroglice, zmečkan papir, itd.). S tem se želi zmanjšati količina porabljene embalaže za primarno pakiranje. Slabše razmerje bo seveda pomenilo višjo ceno za ravnanje z odpadno embalažo, kar bomo seveda na koncu plačali potrošniki.
• Predvidena je tudi uvedba standardizirane oblike embalaže, ki bodo poenostavile postopke ponovnega polnjenja in s tem večkratno uporabo embalaže.
• Sprememba zakonodaje predvideva tudi za embalažo, ki jo je mogoče kompostirati (čajne vrečke, kavne vrečke, nalepke na sadju, zelo lahke nosilne vrečke).
• Uvedel se bo obvezen enoten sistem označevanja embalaže in zabojnikov, v katere bomo po uporabi lahko odložili odpadno embalažo. Namen tega je poenostaviti ločevanje odpadne embalaže na ravni potrošnikov.

Približno tak sistem pakiranja izdelkov in ravnanja z odpadno embalažo naj bi članice EU začele uporabljati od 1. 1. 2028.

22. marca 2023 je Evropska unija objavila predlog direktive o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga »Proposal for a Directive on common rules promoting the repair of goods«, ki uvaja »pravico do popravila« za potrošnike, tako znotraj zakonske garancije kot zunaj nje. V okviru zakonske garancije bodo morali prodajalci ponuditi popravilo, če to ni dražje od zamenjave. Po izteku zakonske garancije bo potrošnikom na voljo nov sklop pravic in orodij, da bi popravilo zanje postalo enostavna in dostopna možnost. Ta predlog je del širšega cilja Evropske komisije, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. To bo mogoče le, če bodo potrošniki in podjetja trošili in proizvajali na bolj trajnosten način. Več o predlogu si lahko preberete na povezavi.

Živimo v časih, ko ima večina prebivalcev dovolj sredstev, da si kupimo, ne samo kar potrebujemo, ampak tudi da zadovoljujemo želje, ki niso nujno potrebne za življenje. Ko boste naslednjič v trgovini, se vprašajte, ali stvar, ki jo želite kupiti res potrebujete ali samo zadovoljujete svoje trenutne želje in bo kupljena stvar že naslednji dan postala odpadek.

Ko se sprašujemo, kaj bomo podarili svojim najdražjim ob praznikih, pomislimo, kaj je najdražje, kar jim lahko podarimo. To niso stvari, ki jih kupimo z denarjem, ampak je naš čas. Zaradi načina življenja  nam primanjkuje časa, ki ga aktivno in zavestno preživimo z drugimi ljudmi. Čas je nekaj, kar lahko podarimo brez stroškov in tudi ne povzroči nobene embalaže. Je neprecenljiv in vsi ga imamo enako količino na razpolago. Izkoristimo ga in namenimo del tudi stvarem, ki si jih želimo početi in ljudem, ki nam največ pomenijo. To nam bo napolnilo srce in dušo, posledično bomo bolj srečni in zadovoljni in bomo manjši del sreče iskali v materialih stvareh.

Ko si bomo delali načrte za oblačila za praznike, naj nas vodi misel, da bomo ponosni na to, da bomo lahko rekli, res je, to obleko sem imel/a že oblečeno, saj s tem kažemo kako trajnostno živimo, saj res ni potrebno, da imamo za vsako gala večerjo novo obleko.

Alenka Markun in ekipa Marbo Okolje d.o.o.