Podnebna odpornost je skladno z Uredbo definirana kot »proces, s katerim se prepreči, da bi infrastrukturo prizadeli morebitni dolgoročni podnebni vplivi, hkrati pa se zagotovi, da se spoštuje načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« in da je raven emisij toplogrednih plinov, ki izhaja iz projekta, skladna s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050« (2. člen, 42. točka Uredbe EU 2021/1060).

Kot že omenjeno, je upoštevanje podnebnih sprememb zahtevano za vse infrastrukturne projekte z življenjsko dobo, večjo od petih let. Med infrastrukturne projekte v skladu s smernicami spadajo vse:

–  zgradbe,

– infrastrukturna omrežja,

– »zelena« infrastruktura in sonaravna infrastruktura,

– sistemi za ravnanje z odpadki in

– druga osnovna sredstva na področju različnih sektorjev.[1]

Kaj vključuje pregled podnebne odpornosti?

Preverjanje podnebne odpornosti se za potrebe razpisne dokumentacije izvede v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, kjer so povzeta tudi navodila tehničnih smernic za preverjanje podnebne odpornosti infrastrukture.

Za potrebe razpisov EU skladov je potrebno v skladu z navodili iz omenjenih tehničnih smernic dokazati, da so načrtovani z upoštevanjem podnebne odpornosti. Le-to pa se izvede s pregledom podnebne odpornosti.

Pregled podnebne odpornosti ima dva komplementarna dela, in sicer:

• Prispevek k blaženju podnebnih sprememb – projekt ne sme povzročati znatnih emisij toplogrednih plinov oz. mora biti načrtovan tako, da prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. V sklopu tega dela je potrebno preveriti, kako projekt prispeva k ciljem za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 in državnim ter lokalnim ciljem ter strategijam na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
• Prilagajanje na podnebne spremembe – projekt mora biti načrtovan tako, da je odporen na predvidene podnebne spremembe, obenem pa dejavnost ne sme prispevati k povečanju škodljivega učinka pričakovanih podnebnih sprememb zdaj ali v prihodnosti.

Za vsakega od omenjenih delov pregleda podnebne odpornosti je potrebno narediti osnovni pregled ter po potrebi tudi podrobnejšo analizo, s katero se dokaže, da projekt ustreza zahtevam. V skladu s tehničnimi smernicami je potrebno izvesti[1]:

• Na področju blaženja podnebnih sprememb:
  • Osnovni pregled: enostavni izračun, s katerim se ugotovi ali je pričakovana sprememba letnih emisij TGP (absolutnih in relativnih), večja od 20.000 t CO₂e. Če projekt spada med projekte, definirane v prilogi tehničnih smernic, je podrobna analiza obvezna.
  • Podrobna analiza: Za projekt je potrebno izvesti ogljični odtis oz. izračun emisij toplogrednih plinov v enem letu obratovanja, v skladu z metodologijo EIB. V primeru, da je presežen prag 20.000 t CO₂e (zmanjšanje ali povečanje emisij), je potrebno ovrednotiti tudi stroške emisij (glede na predvideno ceno tone emisij v prihodnosti) ter ovrednotiti, kako projekt vpliva na cilj zmanjševanja emisij do leta 2030 in 2050.
• Na področju prilagajanja na podnebne spremembe:
  • Osnovni pregled: Izvedba analize podnebne občutljivosti, izpostavljenosti in ranljivosti. Če obstajajo prepoznana pomembna podnebna tveganja, je potrebno izvesti tudi podrobnejšo analizo.
  • Podrobna analiza: Izvedba dodatne ocene podnebnih tveganj, analizo verjetnosti in analizo vpliva v skladu s Tehničnimi smernicami. Pripravi se tudi ustrezne prilagoditvene ukrepe, ter oceni stroške in koristi ukrepov. Oceni se tudi potrebo po rednem spremljanju in preverjanju projekta glede na prihodnje podnebne spremembe ter skladnost projekta s strategijami za prilagajanje na podnebne spremembe.

Katera dokazila je potrebno predložiti razpisni dokumentaciji?

Za potrebe razpisne dokumentacije se tako za blaženje kot za prilagajanje običajno pripravi Elaborat pregleda podnebne odpornosti. Elaborat pregleda podnebne odpornosti je pripravljen v skladu s tehničnimi smernicami, v njem pa je prikazan celoten postopek osnovnega pregleda (izdelana analiza podnebne občutljivosti, izpostavljenosti in ranljivosti) in po potrebi tudi podrobne nadaljnje analize. Elaborat prav tako vključuje zahtevane podatke s področja blaženja: ogljični odtis in prispevek projekta k blaženju podnebnih sprememb.

Elaborat pregleda podnebne odpornosti izdelajo strokovnjaki s področja presoj vplivov na okolje, saj je pregled podnebne odpornosti prav tako del poročila o vplivih na okolje (PVO). V primeru, da je za projekt potreben PVO, se bo pregled podnebne odpornosti opravil v sklopu PVO. V kolikor pa PVO ali CPVO za projekt nista zahtevana, je potrebno izdelati osnovni pregled ali podrobno analizo na obeh področij v dokumentaciji kot je Elaborat pregleda podnebne odpornosti. Razpisni dokumentaciji se priloži povzetek podrobne analize v izjavi o pregledu podnebne odpornosti. Izjava je strukturirana v skladu z navodili iz Smernic organa upravljanja.

S preverjanjem podnebne odpornosti oz. »procesom krepitve podnebne odpornosti« se zagotovi, da projekti, ki bodo financirani iz sredstev EU prispevajo k ciljem podnebne nevtralnosti ter odpornosti držav članic na predvidene podnebne spremembe[1]. Prav zato pa je ključno, da se upoštevanje podnebnih sprememb vključuje že v samem začetku priprave projektov ter da imajo načrtovalci postopek preverjanja podnebne odpornosti v mislih tekom celotnega načrtovanja ter ne šele na koncu, kot dodaten elaborat, ki ga je »pač potrebno priložiti« k razpisni dokumentaciji.

---

[1] JASPERS (2023) Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, str. 19.

[1] JASPERS (2023) Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, str. 18-19.

---