Uvodna pojasnila in DNSH

Pomembno:

Evropska Unija (EU) je za projekte, ki so sofinanciranih iz EU sredstev v programskem obdobju 2021 -2027, postavila nove dodatne zahteve.

Pri teh projektih bo treba predložiti dokazila:

• da projekt ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske Unije  (DNSH) (iz angleščine do no significant harm). To velja za vse projekte sofinancirane iz sredstev EU,
• da projekt zagotavlja krepitev podnebne odpornosti. Zahteva velja za vse infrastrukturne projekte, ki imajo življenjsko dobo daljšo kot 5 let in je za njih potrebna gradnja. Za te projekte je potrebna presoja podnebne odpornosti oz. CP – climate proofing.

Načelo DNSH in zagotavljanje podnebne odpornosti je treba upoštevati že pri sami pripravi ponudbe za sodelovanje pri teh projektih in nato pri sami izvedbi projektov, saj priprava teh dveh dokazil in njuno upoštevanje pri samem projektiranju lahko zahteva kar nekaj časa in s tem tudi denarja.

Za doseganje ciljev podnebne in okoljske politike Evropske Unije (EU) bo v obdobju 2021-2027 vsaj 30% proračunskih izdatkov EU namenjenih podnebnim ukrepom. Posledično se bo v tem programskem obdobju prednostno podpiralo tiste dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim in podnebnim ciljem Evropske Unije. To pa pomeni, da se tudi za projekte, sofinancirane iz sredstev Evropskih skladov pričakuje, da spoštujejo prednostne naloge Unije ter prispevajo k podnebnim in okoljskim ciljem EU.

Te zahteve niso popolnoma nove, saj se je že v prejšnjem programskem obdobju pri nekaterih razpisih zahtevalo dokazilo o izpolnjevanju načela DNSH. Prav tako se je za vse večje projekte zahtevalo, da so projektirani z upoštevanjem podnebnih ciljev ter tako, da so čim bolj odporni na predvidene posledice podnebnih sprememb.

V trenutnem programskem obdobju 2021-2027 je zahteva razširjena. Upoštevanje načela DNSH se zahteva pri vseh projektih sofinanciranih iz EU sredstev. Upoštevanje podnebne odpornosti pa za vse naložbe v infrastrukturo z življenjsko dobo daljšo od pet let. To pomeni, da je podnebno odpornost potrebno preveriti za vse objekte, infrastrukturna omrežja, »zeleno« infrastrukturo, sonaravno infrastrukturo in tudi za sisteme za ravnanje z odpadki.

Kako je potrebno obe zahtevi upoštevati pri pripravi razpisne dokumentacije?

Pri pripravi projektne in razpisne dokumentacije za projekt je tako priporočljivo predhodno preveriti, ali je za posamezen projekt potrebno predložiti tudi dokazila o ustrezanju načela DNSH in podnebni odpornosti.

Dokazila so naslednja:

• dokazilo o ustrezanju načela DNSH, da projekt ne bo škodljivo vplival na katerega od šestih okoljskih ciljev,
• izjava o izvedenem pregledu podnebne odpornosti, ki predstavlja povzetek presoje podnebne odpornosti. V presoji se izvede pregled vpliva objekta z vidika blaženja podnebnih sprememb (emisij toplogrednih plinov) in pregled projekta z vidika prilagajanja na podnebne spremembe.

Za dokazilo o ustrezanju načela DNSH se običajno izpolni vprašalnik, pri zahtevnejših projektih pa se izdela podrobnejšo analizo ustrezanju načelu DNSH ter priloži tudi dodatne študije.

Pri projektih, za katere je treba izdelati okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, se pregled podnebne odpornosti izdela v sklopu okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje. Za vse tiste projekte, za katere ni potrebna izdelava okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje pa je za pregled podnebne odpornosti treba izdelati Elaborat presoje podnebne odpornosti, ki vključuje tako pregled blaženja, kot tudi pregled prilagajanja projekta na podnebne spremembe z analizami, ki jih zahtevajo tehnične smernice EU. V slovenski zakonodaji za področje gradnje oziroma področje okolja trenutno zahteve za omenjeni elaborat še ni.

Smernice za uporabo omenjenih načel

V pomoč prijaviteljem na razpise je JASPERS za potrebe Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pripravil tudi smernice za upoštevanje omenjenih zahtev pri načrtovanju projektov. Na spletni strani Programa evropske kohezijske politike 2021-2027 so tako dostopne:

• Smernice organa upravljanja za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno«
• Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, kjer so povzeta tudi navodila tehničnih smernic za preverjanje podnebne odpornosti infrastrukture.

Načelo DNSH ali načelo »da se ne škoduje bistveno«

Za načelo »da se ne škoduje bistveno« se velikokrat uporablja tudi kratica DNSH (iz angleškega imena načela »do no significant harm«). Načelo DNSH določa Uredba EU o taksonomiji, in sicer to načelo pomeni, da projekt, storitev ali dejavnost ne sme bistveno škodovati kateremukoli od šestih okoljskih ciljev EU. Posamezni projekt bi lahko v veliki meri podpiral enega izmed šestih ključnih okoljskih ciljev in je namenjen izboljšanju stanja na tem področju ter bi lahko istočasno škodoval drugim petim ciljem. Primer takšnega ukrepa je npr. uvajanje biomase v sistem daljinskega ogrevanja brez hkratnega uvajanja učinkovitih sistemov za čiščenje odpadnega zraka in zmanjševanje emisij snovi v zrak. Takšen ukrep bi, kljub temu, da bi prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz rabe fosilnih goriv, lahko bistveno poslabšal kakovost zraka na območju zaradi povečanja emisij prašnih delcev. Za tak projekt je torej treba skozi načelo DNSH dokazati, da projekt ne bo bistveno škodil preostalim petim okoljskim ciljem.

Šest ključnih okoljskih ciljev EU, na katere se nanaša načelo DNSH:

• Blaženje podnebnih sprememb: projekt prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, npr. z večjo energetsko učinkovitostjo, uporabo obnovljivih virov energije (OVE), itd. Projekti, ki podpirajo ta cilj, so npr. elektrarne na OVE, uvajanje OVE v sisteme daljinskega ogrevanja, zmanjševanje porabe energentov.
• Prilagajanje na podnebne spremembe: projekt je načrtovan tako, da je odporen na podnebne spremembe in predvidoma ne bo povzročil škodljivega vpliva na podnebje, dejavnost, ljudi, naravo ali sredstva. Primer projekta, ki podpirajo ta cilj, je npr. nabava opreme za gašenje gozdnih požarov ali protipoplavni ukrepi.
• Trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov: projekt ne škoduje površinskim ali podzemnim vodam. Projekti, ki podpirajo ta cilj, so npr. čistilne naprave za čiščenje odpadne vode.
• Krožno gospodarstvo: projekt je načrtovan z rabo recikliranih materialov, kar zmanjšuje rabo novih surovin. Projekt, ki podpira ta cilj, je npr. projekt za reciklažo ali ponovno uporabo določene surovine.
• Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja: projekt ne povzroča čezmernih emisij v zrak, vodo ali tla ter ima sprejete ukrepe za zmanjševanje onesnaženja okolja. Projekt, ki podpira ta cilj, je npr. vgradnja čistilne naprave za odpadni zrak.
• Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov: projekt ne škoduje ekosistemom in habitatom. Projekt, ki podpira ta cilj, je npr. projekt za zaščito ali ponovno revitalizacijo določenega območja, ki predstavlja habitat ogroženim vrstam.

Presoja projekta po načelu DNSH za potrebe razpisne dokumentacije

Za  presojanje načela DNSH sta na voljo dva pristopa:

• Poenostavljeni pristop, ki ga je mogoče uporabiti:
  • za ukrepe, ki nimajo večjega vpliva na šest okoljskih ciljev oz. je ta vpliv nepomemben (npr. izobraževalni programi, itd.),
  • za ukrepe, ki 100% podpirajo ali bistveno prispevajo k enemu od šestih okoljskih ciljev (vendar hkrati ne smejo bistveno škodovati preostalim ciljem),
  • za ukrepe, ki so vsebinsko enaki ukrepom, ocenjenim v okviru predhodne ocene PEKP ali Načrta za okrevanje ali odpornost in so zanje določeni omilitveni ukrepi.
• Podrobnejša oz. vsebinska ocena skladnosti z DNSH
  • Za vse druge ukrepe, za katere ni mogoče uporabiti poenostavljenega pristopa.

V primeru, da je za ukrep dovolj poenostavljeni pristop, se ustrezanje zahtevam načela DNSH preveri z uporabo kontrolnega seznama, ki je priloga Smernic organa upravljanja za uporabo načela DNSH. Posamezno odločitev ali projekt vpliva na okoljski cilj ali ne, je potrebno utemeljiti.

 V primeru, da ima posamezni ukrep vpliv na okoljski cilj, vendar vpliv ne škoduje bistveno, je potrebno to trditev podkrepiti z obrazložitvijo ter v določenih primerih tudi dodatno z izračuni ali dokumentacijo.

Primeri dokumentacije so našteti v spodnji tabeli.

	V katerem primeru bi ukrep škodil okoljskemu cilju?	Kako dokazujemo, da ukrep ne škodi okoljskemu cilju?
Blaženje podnebnih sprememb	Kadar bi dejavnost povzročila večje emisije toplogrednih plinov (meja Evropske investicijske banke EIB je določena pri emisiji 20.000 ton CO2e na leto)	Izračun ogljičnega odtisa projekta (npr. po metodologiji EIB) ali izračun ogljičnega odtisa kot del Presoje podnebne odpornosti.
Prilagajanje na podnebne spremembe	Kadar bi dejavnost privedla do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva (npr. popustitev nasipa, povečanje poplavne ogroženosti ali ogroženosti zaradi požarov…)	Osnovna analiza podnebne odpornosti v skladu z omenjenimi smernicami. Elaborat presoje podnebne odpornosti (podrobneje opisano pri podnebni odpornosti, 2.del članka)
Trajnostna uporaba in varstvo vodnih virov	Kadar dejavnost škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles (površinske in podzemne vode ter morje).	Razvidno iz projektnih pogojev DRSV, posameznih analiz, analize tveganja za onesnaženje podzemne vode…
Krožno gospodarstvo	Kadar dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov.	Načrt gospodarjenja z odpadki ali gradbenimi odpadki, poslovniki.
Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja	Kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja dejavnosti.	Poslovnik za čistilno napravo, tehnična dokumentacija čistilnih naprav, meritve, strokovna ocena vpliva na okolje, kot je strokovna ocena za odpadne vode, hrup, zrak.
Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov	Kadar dejavnost bistveno škoduje dobremu stanju in odpornosti ekosistemov, ohranjenosti habitatov in vrst.	Če ukrep lahko vpliva ali se nahaja na zavarovanih območjih ali Natura 2000: naravovarstveno soglasje, presoja sprejemljivosti na varovana območja narave.

V primeru, da je za ukrep potrebna podrobnejša ocena skladnosti z DNSH, se za to oceno upoštevajo Tehnične smernice Evropske komisije za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno.

Kako upoštevati načelo DNSH pri projektiranju?

Načrtovanje v skladu s cilji trajnostnega razvoja ter podnebnimi in okoljskimi cilji postaja vedno pomembnejše. Trenutno se načelo DNSH najpogosteje pojavlja v povezavi s financiranjem iz kohezijskih sredstev in drugih evropskih skladov. V prihodnosti pa lahko pričakujemo, da se bodo zahteve po trajnostnem načrtovanju projektov in dejavnosti razširile tudi na projekte, ki so financirani iz zasebnih sredstev, kot nakazuje že evropska Uredba o taksonomiji.

Zato je pomembno, da načelo DNSH vključujemo že na samem začetku projektiranja. To je še posebej pomembno pri projektiranju vseh vrst industrijskih objektov. Za te vrste objektov se priporoča izdelati Načrte s področja tehnologije, v sklopu katerih se obdela tudi vplive DNSH. V primeru, da ne gre za industrijske projekte in se za njih ne izdela Načrta s področja tehnologije, pa priporočamo, da se v najzgodnejši fazi projekta vključi strokovnjak s področja okolja, ki pregleda projektno nalogo ter poda usmeritve za čim manjši vpliv projekta na okolje.

S pravilno zastavljenim projektom že na samem začetku projekta lahko pooblaščeni inženirji in arhitekti v veliki meri zmanjšajo negativne vplive na okolje.

Prizadevanja EU gredo v smeri, da se za vsak projekt izdela presoja vplivov na okolje v predpisani ali skrajšani obliki. Tak sistem ocenjevanja projektov smo imeli v Sloveniji uveden že s sprejetjem Zakona o varstvu okolja (ZVO), ki je začel veljati 1.1.1997. Takrat so veljala določila, da se za projekt izdela poročilo o vplivih na okolje. Če le-tega ni bilo potrebno izdelati, se je za projekt izdelalo strokovno oceno vplivov na okolje. Kasneje pa smo tako ocenjevanje projektov opustili, ter določili, kdaj se za posamezen projekt izdela poročilo o vplivih na okolje, kdaj se za projekt pridobi okoljevarstveno dovoljenje in kdaj se izdela strokovna ocena. Ker pa zakonodaja s področja gradnje in področja okolja ni nedvoumno povezana, se v praksi dogaja, da se izdelajo projekti, pri katerih se vidik varstva okolja popolnoma izpusti, kar pa seveda ni skladno z zahtevami prijave gradnje in 140. člena GZ-1.

Vsa odgovornost za upoštevanje okoljske zakonodaje pri projektiranju temelji na odgovornosti pooblaščenega inženirja ali arhitekta, da pozna tudi okoljsko zakonodajo oziroma k sodelovanju povabi strokovnjaka s področja varstva okolja.

Alenka Markun, direktorica Marbo Okolje d.o.o., članica upravnega odbora IZS, članica upravnega odbora Matične sekcije tehnologov, predsednica izpitne komisije za strokovne izpite za pooblaščene inženirje s področja tehnologije, članica projektne skupine za zakonodajo ter članica skupine za varstvo okolja.