Podnebna odpornost

Pomembno:

Evropska Unija (EU) je za projekte, ki so sofinanciranih iz EU sredstev v programskem obdobju 2021 -2027, postavila nove dodatne zahteve.

Pri teh projektih bo treba predložiti dokazila:

• da projekt ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske Unije  (DNSH) (iz angleščine do no significant harm). To velja za vse projekte sofinancirane iz sredstev EU,
• da projekt zagotavlja krepitev podnebne odpornosti. Zahteva velja za vse infrastrukturne projekte, ki imajo življenjsko dobo daljšo kot 5 let in je za njih potrebna gradnja. Za te projekte je potrebna presoja podnebne odpornosti oz. CP – climate proofing.

Načelo DNSH in zagotavljanje podnebne odpornosti je treba upoštevati že pri sami pripravi ponudbe za sodelovanje pri teh projektih in nato pri sami izvedbi projektov, saj priprava teh dveh dokazil in njuno upoštevanje pri samem projektiranju lahko zahteva kar nekaj časa in s tem tudi denarja.

V programskem obdobju 2021-2027 bo za projekte, za katere se načrtuje sofinanciranje iz sredstev Evropskih skladov, potrebno predložiti ustrezna dokazila, da projekt ne škoduje bistveno okoljskim ciljem (DNSH) ter da je projekt načrtovan tako, da zagotavlja krepitev podnebne odpornosti. Načelo DNSH smo obravnavali v 1. delu, v 2. delu pa predstavljamo zahteve za podnebno odpornost projektov.

Kaj pravzaprav je podnebna odpornost?

Skladno z Uredbo EU 2021/1060 je podnebna odpornost definirana kot »proces, s katerim se prepreči, da bi infrastrukturo prizadeli morebitni dolgoročni podnebni vplivi, hkrati pa se zagotovi, da se spoštuje načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« in da je raven emisij toplogrednih plinov, ki izhaja iz projekta, skladna s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050« (2. člen, 42. točka Uredbe EU 2021/1060).

Podnebna odpornost se nanaša na dva vidika podnebnih sprememb, in sicer:

• Blaženje podnebnih sprememb ali prispevek k doseganju podnebne nevtralnosti. Ta del se nanaša na emisije toplogrednih plinov, ki so posledica načrtovanega projekta. Obravnava se tudi prispevek projektov k ciljem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in drugim ciljem za doseganje podnebne nevtralnosti, ki jih ima EU in Slovenija.
• Prilagajanje na podnebne spremembe. Ta del se nanaša na odpornost načrtovanega projekta na pričakovane (in že prisotne) vplive podnebnih sprememb. Odpornost pomeni, da je z različnimi ukrepi preprečen škodljiv vpliv podnebnih sprememb na projekt in preprečena možnost, da bi projekt zaradi vplivov podnebnih sprememb škodil okolju in drugim objektom v okolici.

Za katere projekte se zahteva pregled podnebne odpornosti?

Upoštevanje zahtev za podnebno odpornost je potrebno za vse infrastrukturne projekte z življenjsko dobo, daljšo od 5 let. Med infrastrukturne projekte v skladu s smernicami spadajo vse zgradbe, infrastrukturna omrežja, »zelena« infrastruktura in sonaravna infrastruktura, sistemi za ravnanje z odpadki in druga osnovna sredstva na področju različnih sektorjev. Zaenkrat se pregled podnebne odpornosti zahteva za projekte, ki so sofinancirani iz sredstev Evropskih skladov. Tudi slovenski Podnebni zakon, ki je trenutno v fazi priprave in javne obravnave, prepoznava pomen prilagajanja na podnebne spremembe, ki predstavlja enega od 3 ciljev načrtovanega zakona. Zato osnutek Podnebnega zakona predvideva, da bo za določene vrste projektov, ki se financirajo iz javnih sredstev, potrebno izvesti presojo vplivov na podnebje, s katero se bo preverilo, da so projekti zasnovani z upoštevanjem podnebne odpornosti.

Zahteva po dokazovanju podnebne odpornosti projekta za razpisno dokumentacijo

Preverjanje podnebne odpornosti se za potrebe razpisne dokumentacije izvede v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, kjer so povzeta tudi navodila tehničnih smernic za preverjanje podnebne odpornosti infrastrukture, ki jih je izdala Evropska Komisija.

Za potrebe razpisne dokumentacije je tako potrebno v skladu z navodili iz omenjenih tehničnih smernic dokazati, da so načrtovani z upoštevanjem podnebne odpornosti. Le-to pa se izvede s presojo podnebne odpornosti, ki je običajno izdelana kot ločen elaborat.

Kaj vključuje presoja podnebne odpornosti?

Presoja podnebne odpornosti ima dva komplementarna dela, in sicer:

• Prispevek k blaženju podnebnih sprememb – projekt ne sme povzročati znatnih emisij toplogrednih plinov oz. mora biti načrtovan tako, da prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Preveritev se izvede z enostavnim ali kompleksnejšim izračunom ogljičnega odtisa. V sklopu tega dela je potrebno za nekatere projekte preveriti tudi, kako projekt prispeva k ciljem za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter državnim in lokalnim ciljem oziroma strategijam na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
• Prilagajanje na podnebne spremembe – projekt mora biti načrtovan tako, da je odporen na predvidene podnebne spremembe, obenem pa dejavnost ne sme prispevati k povečanju škodljivega učinka pričakovanih podnebnih sprememb zdaj ali v prihodnosti.

Za vsakega od omenjenih delov presoje podnebne odpornosti je potrebno narediti osnovni pregled ter po potrebi tudi podrobnejšo analizo, s katero se dokaže, da projekt ustreza zahtevam.

V skladu s tehničnimi smernicami je potrebno izvesti:

• Na področju blaženja podnebnih sprememb:
  • Osnovni pregled: enostavni izračun, s katerim se ugotovi ali je pričakovana sprememba letnih emisij TGP večja od 20.000 t CO₂e. Če projekt spada med projekte, definirane v prilogi tehničnih smernic, ali med projekte, pri katerih je zgoraj omenjena meja presežena, je podrobna analiza obvezna.
  • Podrobna analiza: Za projekt je potrebno izvesti ogljični odtis oz. izračun emisij toplogrednih plinov v enem letu obratovanja, v skladu z metodologijo Evropske investicijske banke EIB. V primeru, da je presežen prag 20.000 t CO₂e (pri tem se upošteva tako zmanjšanje ali povečanje emisij CO₂e), je potrebno ovrednotiti tudi stroške emisij. Pri tem se upošteva predvideno ceno emisij toplogrednih plinov v prihodnosti, potrebno pa je tudi ovrednotiti, kako projekt vpliva na cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in 2050.
• Na področju prilagajanja na podnebne spremembe:
  • Osnovni pregled: Izvede se osnovni pregled, ki vključuje oceno podnebne občutljivosti, izpostavljenosti in analizo ranljivosti. Če obstajajo prepoznana pomembna podnebna tveganja, je potrebno izvesti tudi podrobnejšo analizo.
  • Podrobna analiza: Izvedba dodatne ocene podnebnih tveganj, analizo verjetnosti in analizo posledic v skladu s Tehničnimi smernicami. Pripravi se tudi ustrezne prilagoditvene ukrepe. Oceni se potrebo po rednem spremljanju in preverjanju projekta glede na prihodnje podnebne spremembe ter preveri skladnost projekta s strategijami za prilagajanje na podnebne spremembe.

Katera dokazila je potrebno predložiti razpisni dokumentaciji?

Za potrebe razpisne dokumentacije se tako za blaženje kot za prilagajanje običajno pripravi Presojo podnebne odpornosti – ločen elaborat, ki vključuje analize za oba dela podnebne odpornosti. Presoja podnebne odpornosti je pripravljena v skladu s tehničnimi smernicami, v njej pa je prikazan celoten postopek osnovnega pregleda in po potrebi tudi podrobne nadaljnje analize tako za blaženje kot prilagajanje.

Presojo podnebne odpornosti običajno izdelajo strokovnjaki s področja presoj vplivov na okolje, saj je pregled podnebne odpornosti  obvezni sestavni del poročila o vplivih na okolje (PVO) skladno s trenutno veljavno zakonodajo v Sloveniji. Navedeno pomeni, da se trenutno v Sloveniji presoja podnebne odpornosti izdela le za 0,5 % vseh projektov v Sloveniji, ker je v Sloveniji trenutno toliko integralnih gradbenih dovoljenj.  V primeru, da je za projekt potreben PVO, se pregled podnebne odpornosti izdela v sklopu PVO. V kolikor PVO za projekt ni zahtevan, je potrebno izdelati osnovni pregled ali podrobno analizo na obeh področjih podnebne odpornosti v posebnem elaboratu presoje podnebne odpornosti.

Razpisni dokumentaciji se nato priloži povzetek izdelane presoje v izjavi o pregledu podnebne odpornosti. Izjava je strukturirana v skladu z navodili iz Smernic organa upravljanja.

S preverjanjem podnebne odpornosti oz. »procesom krepitve podnebne odpornosti« se zagotovi, da projekti, ki bodo financirani iz sredstev EU, prispevajo k ciljem podnebne nevtralnosti ter odpornosti držav članic na predvidene podnebne spremembe. Prav zato je ključno, da se upoštevanje podnebnih sprememb v projekt vključi že na samem začetku projektiranja ter da imajo pooblaščeni inženirji in pooblaščeni arhitekti postopek preverjanja podnebne odpornosti v mislih tekom celotnega projektiranja.

Še posebej je pomembno, da so pooblaščenim inženirjem in pooblaščenim arhitektom podatki o prihodnjih predvidenih podnebnih spremembah ter ogroženih območjih na lokaciji projekta na voljo tekom projektiranja. Tako jih lahko upoštevajo pri projektiranju prilagoditev projekta na podnebne spremembe, pa tudi pri uporabi gradbenih in inženirskih standardov. Če namreč želimo projektirati objekte, ki bodo odporni na prihodnje spremembe podnebja, moramo za projektiranje pridobiti podatke o prihodnjem podnebju ter ne o podnebju v preteklosti.

Alenka Markun, direktorica Marbo Okolje d.o.o., članica upravnega odbora IZS, članica upravnega odbora Matične sekcije tehnologov, predsednica izpitne komisije za strokovne izpite za pooblaščene inženirje s področja tehnologije, članica projektne skupine za zakonodajo ter članica skupine za varstvo okolja.