Zakaj podpiram nov Energetski zakon EZ-2?

Predlog novega Energetskega zakona je dvignil precej prahu z določilom, ki naj bi po interpretaciji nekaterih »prepovedoval« ogrevanje na lesno biomaso, ki je v Sloveniji primarni vir ogrevanja za velik delež gospodinjstev. Nekatere politične stranke napovedujejo celo referendum o Energetskem zakonu. Biomasa je v Sloveniji obnovljiv in cenovno dostopen vir ogrevanja, ki je poleg vsega še ogljično nevtralen, zato je na prvi pogled to določilo za marsikoga protislovno. Zato ne smemo pozabiti, da je namen predloga tudi izboljšanje kakovosti zraka, ki pa jo pri zelenem prehodu velikokrat spregledamo.

Ali veste, da so bile 31.01.2024 na 18 od 21 merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zraka v Sloveniji presežene vrednosti za PM10 delce (drobni trdi delci v zraku)? Slovenija se vsako leto v kurilni sezoni srečuje s preseženimi vrednostmi delcev PM10, katerih vir so predvsem promet, industrijski viri in kurilne naprave na biomaso/trda goriva. Problematika onesnaženosti zraka s trdimi delci se v Sloveniji pokaže predvsem ob temperaturni inverziji (vir Delo, 2.2.2024).

Drobni trdi delci niso tako nedolžni, da bi jih lahko kar spregledali in se o njih ne bi pogovarjali, saj po poročilih Evropske okoljske agencije (EEA) v EU vsako leto umre več kot 250.000 ljudi zaradi kronične izpostavljenosti drobnim trdim delcem (Vir: Delo 2.2.2024). Vpliv drobnih trdih delcev na zdravje je škodljiv tako kratkoročno kot dolgoročno, saj povečuje tveganje za nastanek pljučnih, srčno-žilnih bolezni in pljučnega raka. Onesnaženost zraka pa je največja predvsem v strnjenih naseljih in mestnih središčih.

»Sporno« določilo v 22. členu predloga novega Energetskega zakona EZ-2 tako določa, da se v novih eno in dvostanovanjskih objektih ne sme projektirati ogrevanja na zemeljski ali utekočinjen plin, pa tudi ne na lesno biomaso ali tekoča goriva. Prepoved velja za novogradnje v strjenih naseljih ter za primarni vir ogrevanja. Da se ne bomo narobe razumeli, kamini in štedilniki na lesno biomaso so kot dodatni vir energije dovoljeni v vseh stanovanjskih objektih.  Zakon nadalje še določa, da strnjena naselja določi vsaka občina zase v lokalnem energetskem konceptu (LEK).

Zakaj podpiram to določilo novega energetskega zakona in zakaj nisem za brezglavo postavljanje velikih kotlovnic na biomaso v mestnih središčih? V zadnjem času se velika mesta, kot so npr. Kranj, Radovljica, Jesenice idr. odločajo ali premišljujejo o gradnjah velikih kotlovnic na biomaso brez temeljitih analiz, kaj obratovanje takšne kotlovnice pomeni za onesnaženost zraka.

Problematika onesnaževanja zraka v kurilnih napravah na biomaso je v tem, da so precej večji vir emisij trdnih delcev kot drugi načini ogrevanja. Če primerjamo  dovoljene vrednosti za nove kurilne naprave na plin ali na lesno biomaso v spodnji tabeli, je jasno, zakaj me skrbi nepremišljeno postavljane kotlovnic na lesno biomaso v mesta in strjena naselja (Vir: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in Uredba o emisiji snovi v zrak srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev).

Velikost kurilne naprave oziroma močParameterEnotaMejna vrednost za kurilno napravo na plinMejna vrednost za kurilno napravo na biomaso
Male kurilne naprave od 4 kW do 500 kW z ročnim dodajanjem gorivaprahµg/m3  /60
Male kurilne naprave od 4 kW do 500 kW z avtomatskim dodajanjem gorivaprahµg/m340
Srednje kurilne naprave moči od 1 do 5 MWprahµg/m3    /50
Srednje kurilne naprave moči od 5 do 20 MWprahµg/m340
Srednje kurilne naprave nad 20 MWprahµg/m330
Male kurilne naprave od 4 kW do 500 kW z ročnim dodajanjem gorivaCOµg/m3  80  700
Male kurilne naprave od 4 kW do 500 kW z avtomatskim dodajanjem gorivaCOµg/m3500
Srednje kurilne napraveCOµg/m380225
Male kurilne napraveNO2µg/m3100-200400
Srednje kurilne naprave do 5 MWNO2µg/m3100500
Srednje kurilne naprave nad 5 MWNO2µg/m3300

Če primerjamo dovoljene mejne vrednosti za emisije snovi v zrak med kotlovnico na biomaso in kotlovnico na plin ugotovimo, da so dopustne vrednosti za onesnaževanje zraka pri kotlovnicah na biomaso neprimerno večje kot pri kotlovnicah na plin. Pri kotlovnicah na zemeljski plin prahu ni treba niti meriti, ker v bistvu pri kurjenju plina prah oziroma PM10 delci praktično ne nastajajo. Zaradi navedenega za kurilne naprave na plin mejne vrednosti za prah (trde delce oziroma PM10 delce) niso niti predpisane.

Kaj to pomeni v praksi?  To pomeni, da je zakonsko dovoljeno, da kurilne naprave na lesno biomaso v zrak spustijo do 50-krat več prahu in delcev PM10 kot enako velika kurilna naprava na plin. Torej, če živite v bližini kotlovnice na plin, ki jo bodo zamenjali s kotlovnico na lesno biomaso, bo kar naenkrat okrog vas zrak veliko bolj onesnažen in vse bo skladno z zakonodajo.

Vzemimo npr. mesto Kranj, ki se ogreva preko vročevoda in skupnih kotlovnic na zemeljski plin. Kotlovnica za daljinsko ogrevanje se nahaja v gostem naselju stanovanjskih objektov, kjer so tudi osnovna šola in vrtec. Če se Mestna občina Kranj odloči, da bo v sklopu daljinskega ogrevanja postavila še kotlovnico na biomaso, bo zrak v okolici kotlovnice najmanj 50-krat bolj onesnažen s trdnimi delci, kot je v sedanjem stanju, saj so dovoljene mejne vrednosti za prah za kotlovnico na biomaso 50-krat večje kot pri kotlovnici na plin. Pri tem pa je onesnaženje s trdnimi delci v Kranju v času kurilne sezone že v obstoječem stanju vsako leto preseženo. Vpliva na zdravje ljudi pa pri tem nihče ne bo presodil, saj bo kotlovnica obratovala skladno z določenimi zakonskimi mejnimi vrednostmi.

Zaradi navedenega je potrebno dobro premisliti, ali je smiselno umeščati kotlovnice na biomaso v mestna središča in kakšne bodo posledice. Pri spreminjanju vira ogrevanja iz plina na biomaso je treba resno premisliti o posledicah uporabe biomase in sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij trdih delcev z boljšimi filtri, višjimi dimniki in podobno. Poleg velikih kotlovnic na biomaso so velik vir onesnaževanja s trdimi delci tudi individualna kurišča na biomaso, še posebej starejše kurilne naprave in nepravilna raba lesa za kurjavo.

Odločitev novega energetskega zakona, da se v strjenih naseljih omejuje ogrevanje na biomaso sledi evropskemu načelu DNSH (da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem). Če torej sledimo enemu okoljskemu cilju, v tem primeru zniževanju emisij CO2 in podnebni nevtralnost, ne smemo istočasno škoditi preostalim okoljskim ciljem. Pri odločanju o primarnem viru ogrevanje ne smemo poslabšati kakovosti zraka, ki vpliva na zdravje ljudi.

Kaj je strjeno naselje, je po novem energetskem zakonu prepuščeno posamezni občini. Po moji presoji bi moral biti energetski zakon tisti, ki poda definicijo strjenega naselja, sicer bo pri določanju omejitev prihajalo do prevelikih razlik med občinami, odločitve pa bodo prepuščene »veljakom« v posamezni občini.

Prav tako pa bi morali našo energijo in denar usmeriti v energetsko učinkovitost tako novogradenj kot obstoječih objektov. Kot primer lahko navedem novejše naselje na Gorenjskem, ki se je gradilo od leta 2015 dalje. 95 % hiš se ogreva s toplotnimi črpalkami voda-voda ali voda-zrak, pa ni bilo nobene zakonodajne prisile, na kaj naj se ogrevajo. Način ogrevanja, ki ga predpisuje nov energetski zakon za novogradnje, je logična posledica graditve malo ali nič energijskih hiš. Seveda pa se pri tem pojavi nova težava – hrup toplotnih črpalk, ki ni zakonsko reguliran.

Ali torej res potrebujemo referendum o Energetskem zakonu? Po mojem mnenju je vsekakor boljše, da denar namesto za referendum razdelimo kot subvencije za menjavo starejših kurilnih naprav in toplotno izolacijo obstoječih objektov, posledica pa bo manj onesnažen zrak v Sloveniji in boljše zdravje vseh prebivalcev.

Alenka Markun

Delite to novico

Ostali so prebrali tudi …