5 najbolj pogostih napak pri predhodnem postopku, ki vam lahko povzročajo težave

Predhodni postopek ali predhodna presoja vplivov na okolje (PP) je vrsta okoljske presoje, ki jo je potrebno izvesti za posege, ki bi lahko imeli pomembne vplive na okolje zaradi svoje velikosti, značilnosti proizvodnega procesa ali kumulativnega vpliva. Vrste posegov, za katere je potrebno izvesti predhodni postopek, podrobneje določa Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Če je za vaš poseg potrebno opraviti predhodni postopek, ga je potrebno izvesti, še preden za poseg pridobivate gradbeno dovoljenje. Sklep o tem ali je presoja vplivov na okolje potrebna ali ne, je namreč potrebno predložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker pa predhodni postopek na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE) lahko traja 6 mesecev ali več, v primeru vstopa stranskega udeleženca (javnosti) v postopek pa tudi en mesec več, je potrebno vlogo za predhodni postopek oddati dovolj zgodaj. Priporočamo, da vlogo oddate že v idejni fazi projekta.


V nadaljevanju predstavljamo 5 najbolj pogostih napak pri predhodnem postopku, ki lahko investitorjem in projektantom povzročijo nemalo težav, zato se jim je dobro izogniti:

Da se prepreči drobljenje projektov, zakonodaja zahteva, da pri presojanju pragov o tem ali je za projekt potreben predhodni postopek ali ne, upoštevate tudi že obstoječe ali tudi šele načrtovane projekte istega investitorja, ki se nahajajo v neposredni bližini projekta in so istovrstni. Pri tem upoštevate projekte v isti enoti urejanja prostora, v neposredni bližini ali obstoječe objekte, ki bodo potrebni za obratovanje načrtovanega. Tem objektom pravimo tudi ekonomsko in funkcionalno povezani objekti. Upoštevati jih je potrebno pri presojanju pragov za predhodni postopek. Če torej načrtujete prizidek velikosti 4.000 m2 k obstoječemu objektu velikosti 6.500 m2, je zanj potrebno izvesti predhodni postopek, saj oba objekta skupaj presegata prag BTP 10.000 m2, ki je določen v zakonodaji. Upravne enote (nekatere) so na kumulativni vpliv zelo pozorne, zato se vam bo verjetno zgodilo, da vas bodo pozvali k dopolnitvi dokumentacije s sklepom o izvedenem predhodnem postopku. In potem se vam zgodi to, kar je opisano pri četrti napaki.

Obvezno vsebino vloge za predhodni postopek določa zakonodaja. Obrazec, ki ga najdete na spletni strani SPOT, ni povsem usklajen z novim ZVO-2 in poleg vsega je v excel tabelo težko vpisati vse potrebne obrazložitve vplivov. Vplive je potrebno tudi pravilno oceniti. Najdejo se vloge, kjer je pri vplivih na okolje povsod vpisano »Ni vplivov«, pa ti vplivi so. Na primer, vsak objekt, pri katerem obratujejo toplotne črpalke, klimatske naprave ali prezračevalne naprave, je vir hrupa, prav tako je vir hrupa promet. V primeru, da je vloga pomanjkljiva, se vlagatelja s strani MOPE pozove k dopolnitvi.

Če za vaš poseg ni potrebno pridobivanje gradbenega dovoljenja, npr. gre samo za povečanje proizvodnje, instalacijo novih strojev v obstoječem objektu, boste morda spregledali, da boste presegli pragove, določene v prilogi 1 prej omenjene Uredbe. To lahko predstavlja velik problem pri inšpekcijskem obisku ali pridobivanju oz. spremembi okoljevarstvenega dovoljenja. Da se na PP ne bi pozabilo, je obrazložitev o potrebnosti izvedbe PP tudi obvezni del vloge za pridobivanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Zato je vsekakor dobro, da imate PP izveden, preden spreminjate OVD ali ga pridobivate.

V primeru, da sklepa o izvedenem predhodnem postopku ne predložite zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, vas Upravna enota pozove, da vlogo dopolnite. Zaradi tega se lahko pridobivanje gradbenega dovoljenja časovno zelo podaljša, saj morate najprej pripraviti vlogo, nato pa počakati, da pridete na vrsto na MOPE. Posledično se vam bo izvedba projekta časovno zavlekla, kar je še toliko slabše, če je projekt sofinanciran, se investitorju mudi…

Ups, to pa sploh ni dobro.  V primeru, da je vaš projekt že v fazi izgradnje, pa bi zanj morali izvesti predhodni postopek po veljavni zakonodaji, je mogoče, da bodo to od vas zahtevali drugi udeleženci postopka kasneje ali pa morda celo nezadovoljen sosed. V sodni praksi obstajajo razsodbe, v katerih so za posege, ki predhodnega postopka niso izvedli, zahtevali naknadno presojo vplivov na okolje, ki pa je bistveno dražji in časovno zahtevnejši postopek. Predhodnega postopka »za nazaj« namreč zakonodaja ne dovoljuje. Za to je vsekakor bolje, da vlogo za predhodni postopek oddate, kot pa, da upate, da vas zanjo nihče ne bo vprašal.


Kako poteka predhodni postopek?

Za poseg se pripravi vloga za predhodni postopek, ki vsebuje opis posega, okolja in vplivov posega na okolje. Vsebina vloge je podrobneje predpisana z zakonodajo. Ministrstvo po prejemu vloge zagotovi javnosti vpogled v vlogo za predhodni postopek z javno objavo na spletnem mestu Ministrstva. Javnosti je omogočeno podajanje mnenj in pripomb v obdobju 30 dni od objave vloge. V tem času lahko v postopek kot stranski udeleženec vstopijo tudi nevladne organizacije ali civilne iniciative, v skladu z zakonodajo. Ministrstvo po prejemu popolne vloge presodi vpliv posega na okolje ter izda odločbo o tem ali je za poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.

Če niste prepričani ali je za vaš projekt potrebno izvesti predhodni postopek, smo tukaj za vas. Preverimo obveznost izvedbe predhodnega postopka in pripravimo vlogo za predhodno presojo vplivov na okolje za vaš poseg ter vas v postopku tudi zastopamo. Kontaktirajte nas in skupaj bomo našli rešitev.

Delite to novico

Ostali so prebrali tudi …