Evropski zeleni načrt, »zelena transformacija« ali Green deal prinaša kopico strategij, usmeritev in načrtov za prehod v okolje prijaznejšo družbo. Del teh načrtov so tudi spremembe, na katere trenutno državljani in podjetja nismo najbolj pripravljeni in, ki v splošni javnosti vzbujajo opozorila o preveč ambicioznih ciljih. Po drugi strani pa so ambiciozni cilji nujno potrebni, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in se izognemo vroči, poplavljeni in za življenje manj prijazni Zemlji. 

Zeleni prehod predstavlja tveganje za marsikatero podjetje, saj se bo zaradi njega marsikaj spremenilo. Te spremembe – od elektrifikacije v prometu, do novih energentov, so lahko za vas priložnost ali pa zelo veliko tveganje, zato je dobro, da se nanje pripravite.

Velika podjetja, ki so zavezana za pripravo trajnostnega poročila, morajo pri pripravi le-tega oceniti tudi, kakšna tveganja in priložnosti za njih predstavlja zeleni prehod. Podobno zeleni prehod predstavlja tveganje tudi za manjša podjetja, še posebej, če uporabljate energetsko intenzivne materiale, razvijate ali izdelujete proizvode, ki so vezani na fosilna goriva ali obstoječo avtomobilsko industrijo,… Da boste na to pripravljeni, si v nadaljevanju članka preberite, katerih 5 (ne)pričakovanih sprememb nas čaka do leta 2030, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralna družba in kaj bo to pravzaprav zahtevalo od podjetij in posameznikov.

Evropski zeleni načrt ali Green deal je kompleksen načrt, sestavljen iz številnih strategij in ambicioznih načrtov na številnih področjih, od ohranjanja biodiverzitete, ničelnega onesnaževanja in spremenjene kmetijske politike. V osnovi je Evropski zeleni načrt namenjen enemu ključnemu cilju: podnebno nevtralni Evropi do leta 2050. Evropski zeleni načrt bo zaradi svoje velike obsežnosti vplival na skoraj vse sektorje gospodarstva in družbe, kar pomeni, da bo Evropa – če se vizija 2050 uresniči – precej drugačna od Evrope, ki jo poznamo danes.

Nekateri izmed ciljev evropskega zelenega načrta so tudi:

• Ničelno onesnaževanje in okolje brez toksičnih kemikalij.
• Čista, dostopna in varna energija.
• Ohranjanje in obnova ekosistemov in biodiverzitete.
• Krožna in vzdržna ekonomija.
• Pošten, zdrav in okolju prijazen način pridobivanja hrane.
• Učinkovita raba energije in naravnih virov v stavbah.
• Pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost.

Katere so torej spremembe, s katerimi bo zeleni načrt EU spremenil naše življenje?

1.Trajnostni promet brez emisij predstavlja velike spremembe v transportni in avtomobilski industriji

Evropski načrt za promet predvideva, da bodo do leta 2030 emisije iz novih vozil manjše vsaj za polovico. Po letu 2035 pa bodo morali biti vsi novi osebni avtomobili in kombiji brez emisijski. Med takšna vozila spadajo električna vozila in vozila na obnovljiv vodik. Temu se bo seveda morala prilagoditi tudi infrastruktura za polnjenje vozil, kot tudi naš način vožnje. Od leta 2027 bo cestni transport, letalski in pomorski transport vključen v sistem trgovanja s kuponi, kar bo verjetno povečalo interes za čistejša goriva (ali podražilo goriva). Velika in srednje velika mesta bodo do leta 2030 morala pripraviti mobilnostne načrte, nekatera pa že sedaj zapirajo vstop v središča mest za vozila na fosilna goriva.

Ker je transport eden glavnih virov toplogrednih plinov v Evropi, so cilji do leta 2050 še bolj ambiciozni: do leta 2030 si EU želi podvojiti promet po hitrih železnicah in do leta 2050 podvojiti (preusmeriti) promet na tovorne vlake. Leta 2035 napovedujejo prva brez emisijska letala in povečanje transporta po rekah. Do leta 2050 naj bi bilo v celoti vzpostavljeno raznoliko evropsko transportno omrežje za trajnostno in pametno mobilnost.

Vse te spremembe vplivajo na vsa podjetja, ki spadajo v transportni sektor. Z uvajanjem okoljskih davkov se v nekaterih državah (npr. v Nemčiji) še dodatno dražijo cestnine in stroški transporta. Seveda bo ta sprememba najmočneje vplivala na proizvajalce avtomobilov z notranjim izgorevanjem in njihove podizvajalce. Za druga podjetja pa vse te spremembe lahko pomenijo tudi razmislek o načinu prihoda v službo, delu od doma, potrebnem številu električnih polnilnic na parkiriščih (in sporih zaradi premajhnega števila le-teh).

2. Vedno več obnovljivih virov energije – kdaj in kako pa v Sloveniji?

Do leta 2030 naj bi Evropejci pridobili 42,5% vse energije iz obnovljivih virov energije. Prednosti obnovljivih virov so jasne, vendar mnoge skrbi tudi negotovost in nestalnost njihove uporabe. Zaradi svoje naravne variabilnosti le ta ni vedno na voljo, takrat ko je, pa je energije preveč.

Vse to bo za nas pomenilo več sprememb:

• prilagoditev našega načina delovanja in uporabe energije,
• nujno potrebne posodobitve električnega omrežja in
• prehod na obnovljive vire tudi pri ogrevanju.

Za Slovence najtežja sprememba bo verjetno ta, da bo potrebno spremeniti naš pogled na obnovljive vire energije: vse pogosteje so namreč v različnih medijskih kampanjah predstavljeni negativno,kar ovira vse poskuse za diverzifikacijo teh virov. Pojavljajo se kampanije proti vsemu: proti vetrnim, jedrskim, hidro in nazadnje še proti sončnim elektrarnam. Slovenija pogosto ne dosega zastavljenih ciljev deleža obnovljivih virov energije, vendar bomo v tej zgodbi »kratko« potegnili državljani.

Da zadostimo obljubljenemu deležu obnovljive energije, moramo namreč vsako leto plačati kazni ali pa statistični prenos. Ob dolgotrajnih postopkih za gradnjo novih elektrarn pa nam za nadomestitev TEŠ zmanjkuje časa.

3. Vse nove stavbe bodo morale biti nič emisijske, gradbeni materiali pa se bodo spreminjali

Vse nove stavbe naj bi bile do leta 2030 nič emisijske (zero-emission buildings), z obveznimi sončnimi elektrarnami. Vseobsežna obnova zgradb, h kateri spodbuja EU, pa ima za cilj, da bodo do leta 2050 vse stavbe, tudi obstoječe, brez emisijske. Željeni cilj naj bi dosegli z »valom prenove«, kar je dobra novica za vse, ki delujete na področju gradbeništva.

Obenem pa se bodo v letu 2027 uvajali tudi emisijski kuponi na področju fosilnih goriv za ogrevanje, kar pomeni, da se bodo vse opcije ogrevanja na fosilna goriva verjetno podražile, če ne bodo že dodatno obdavčene. Prav tako se uvajajo zahteve za večjo energetsko učinkovitost za naprave, do leta 2030 pa naj bi se poraba energije na končni ravni zmanjšala za kar 38%.

Gradbeni materiali, kot so železo in jeklo, aluminij ter cement, za svojo proizvodnjo porabijo velike količine energije ter zaradi narave proizvodnega procesa tudi velike količine toplogrednih plinov. Usmeritev Novega Evropskega Bauhausa je v spodbujanju uporabe trajnostnih materialov: lesa in recikliranih materialov, kjer je to le mogoče. Prav tako uvedba davka na energetsko intenzivno blago (CBAM), ki se prične z letom 2027, in spremembe ETS sistema v EU lahko pomenijo podražitve ključnih gradbenih materialov. Usmeritve trajnostne gradnje so že prinesle precej sprememb na področju gradbeništva, v prihodnosti pa bodo te spremembe verjetno še bolj obsežne.

4. Doseči bo potrebno ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal za bolj zdravo okolje

Strožje zahteve pa Zeleni prehod uvaja tudi na področju onesnaževanja in odpadkov. Vizija ničelnega onesnaževanja do leta 2050 ima za leto 2030 cilje na področju izboljšanja kakovosti zraka, zmanjševanje količine odpadkov in uporabe plastike, zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za vsaj 50% in zmanjševanje hrupa zaradi transporta.

Navedene usmeritve bodo pomenile tudi strožje mejne vrednosti za emisije v zrak, vodo ali tla. Cilji EU na področju opuščanja obstojnih kemikalij tudi usmerjajo uporabnike kemikalij k izbiri manj škodljivih kemikalij, tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Ko bodo posamezne strožje mejne vrednosti prenesene v slovenski pravni red, bo to za podjetja pomenilo tudi dodatne ukrepe na področju emisij, kot npr. nakup novih filtrov ali ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja. Seveda pa je to dobra novica za okolje, v katerem živimo ter za naše zdravje.

5. Zeleni prehod ni samo tveganje, ampak tudi priložnost: nove priložnosti v zeleni industriji in zelenih delovnih mestih

Ste po pregledu tega članka ugotovili, da bo zeleni prehod lahko ogrozil vašo dejavnost? Če imate možnost za preusmeritev, lahko zeleni prehod izkoristite tudi kot novo poslovno priložnost.  Evropa si je zadala za cilj, da bo postala vodilna celina na področju zelene ali neto-ničelne industrije. Vse te spremembe so torej za podjetja lahko cilj pri usmeritvi v zeleno industrijo in razvoju novih zelenih delovnih mest, ki so bistveno bolj sofinancirana. Finančna sredstva EU se pospešeno usmerjajo v razvoj obnovljivih virov energije in tehnologij pridobivanja t.i. »čiste« energije. Prav tako se sredstva usmerjajo v razvoj tehnologije za zajem in skladiščenje in zajem ter ponovno uporabo ogljikovega dioksida, ki bo ključna za razogljičenje Evrope. Vrednost start-up podjetij na področju podnebne nevtralnosti je bila v letu 2021 ocenjena že na več kot 100 milijard evrov.  Odpirajo se nove priložnosti tudi na področju krožnega gospodarstva: do leta 2050 bomo morali poskrbeti za obnovo, ponovno uporabo in reciklažo za vse nove tehnologije.

V upanju, da ste dobili ideje za prihodnost vašega podjetja, vas lepo pozdravljamo.

Alenka Markun in Ekipa Marbo Okolje d.o.o.