EU je v aprilu 2023 sprejela reformo ETS sistema oz. sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi. Vanj so bila do sedaj vključena le energetsko intenzivna podjetja in deloma letalski promet, ki so z nakupom emisijskih kuponov »plačevala« davek za velike izpuste toplogrednih plinov. Z reformo ETS sistema na tem področju uvajajo številne novosti. Ena izmed njih je tudi sistem ETS 2, po katerem se bo emisijske kupone uvedlo za porabo fosilnih goriv v stavbah, prometu in drugih industrijskih podjetjih. Obenem se v EU že uvaja t.i. davek na uvoz energetsko intenzivnega blaga ali CBAM. Kaj to pomeni za podjetja, ki niso v sistemu ETS in za gospodinjstva? Se bodo vsi energenti in določeno blago v prihodnosti še dodatno podražili?

Obstoječi ETS zavezanci se lahko pripravijo na podražitev emisijskih kuponov

Cilj nove reforme ETS je, da se emisije v ETS sistemu do leta 2030 zmanjšajo za 62 % v primerjavi z letom 2005. Posledično se bo pričelo sistematično zmanjševanje števila »zastonj« emisijskih kuponov, kar bo privedlo do njihove podražitve na borzi CO₂. Podjetja, ki so v sistemu ETS, imajo priznano določeno število kuponov, ki jih prejmejo od države zastonj. V kolikor je njihova emisija CO₂ večja od števila zastonj prejetih kuponov, morajo razliko kupiti na borzi CO₂ kuponov po borzni ceni.

Število »zastonj« emisijskih kuponov se bo zmanjševalo na naslednji način:

• do leta 2024 se bo število kuponov zmanjšalo za 90 milijonov,
• do leta 2026 se bo število kuponov zmanjšalo še za 27 milijonov,
• do leta 2030 se bo ukinilo vse »zastonj« emisijske kupone v ETS sistemu.

Te spremembe pa ne bodo vplivale le na podjetja v ETS sistemu. V Sloveniji je največji vir emisij v sistemu ETS Termoelektrarna Šoštanj, ki že vrsto let tudi zaradi dražitve emisijskih kuponov posluje z izgubo. Če ne bomo radikalno hitro sprejeli odločitve o jedrski energiji ter diverzificirali vire obnovljive vire energije, se bo cena električne energije v Sloveniji zelo verjetno precej podražila. Na tem področju ima Slovenija kar precej težav pri umeščanju vetrnih elektrarn in hidroelektrarn, zato je morda smiselno razmišljati tudi o alternativah, kot so majhne vetrne elektrarne, obnovitve obstoječih manjših hidroelektrarn ali črpalne HE.

Obenem se »zastonj« emisijski kuponi zmanjšujejo tudi v letalskem prometu znotraj EU, do leta 2026 pa se predvideva, da se bodo v celoti ukinili. Kaj to pomeni za ceno letalskih prevozov, verjetno lahko predvidevate. V ETS sistem se bo v prihodnosti vključilo tudi ladijske prevoze (že v letu 2024) ter sežigalnice mešanih komunalnih odpadkov (v letu 2028).

+Istočasno z zmanjševanjem števila emisijskih kuponov se uvaja davek na uvoz energetsko intenzivnega blaga ali CBAM, o katerem smo že pisali. Posledica omenjenega davka pa bo gotovo tudi podražitev določenega uvoženega blaga, s čimer naj bi se povečala konkurenčnost evropskih podjetij.

Novi sistem ETS 2 prinaša emisijske kupone za porabo goriv v stavbah, prometu in drugih industrijskih podjetjih

Uvaja pa se tudi novi sistem ETS 2, ki bo vključeval emisijske kupone za porabo fosilnih goriv v stavbah, prometu in drugih industrijskih podjetjih. Uvedba emisijskih kuponov bo tako veljala tudi za ogrevanje za gospodinjstva in nakup bencina za vsakdanjo vožnjo v službo. Ali to pomeni, da bomo morali pričeti z nakupom emisijskih kuponov za vsako gospodinjstvo?

Pravzaprav se želi novi sistem ETS 2 temu izogniti zaradi nepraktičnosti. Posledično se bo obveznost nakupa emisijskih kuponov prenesla na uvoznike in distributerje fosilnih goriv, kamor spadajo bencin, nafta, kerozin, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, kurilno olje, premog, koks in druga fosilna goriva. V sistem pa ne bodo vključena naravna goriva, kot so šota, les, oglje iz lesa, pa tudi ne odpadki ali goriva iz odpadkov.

Spremljanje in poročanje emisij se bo začelo v letu 2025, prvo poročanje emisij za leto 2025 pa bo za uvoznike goriv potrebno v letu 2026. Uvedba emisijskih kuponov bo predvidoma uvedena v letu 2027 ali 2028, na začetku pa bo v obtok danih 30% dodatnih kuponov, ki se bodo kasneje verjetno ukinili. Če bodo cene goriv v letu 2026 previsoke, se bo uvedba ETS 2 sistema lahko prenesla na leto 2028.

Kaj vse te spremembe pomenijo za ostala podjetja?

Spremembe v sistemu ETS so namenjene doseganju ciljev EU na področju energetske neodvisnosti in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Zahteve za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se bodo po letu 2030 verjetno še zaostrovale, saj se do leta 2050 predvideva skoraj popolna opustitev fosilnih goriv in prehod na alternative: elektriko, vodik ali metan. Temu pa trenutna struktura energentov na trgu še ni prilagojena. Zato se bodo zelo verjetno nove zahteve EU na področju emisijskih kuponov »prelile« v dražje cene fosilnih goriv.

Kakšne posledice bo to pomenilo za vaše poslovanje?

Trenutno so v luči energetske negotovosti zagotovo na pravem mestu dobre odločitve o izbiri energentov (iz obnovljivih virov), pridobivanju elektrike iz obnovljivih virov in načinu ogrevanja objektov. Te odločitve se vam bodo v prihodnosti verjetno hitreje povrnile.  Podjetniki, ki se zavedate prihodnjih usmeritev razvoja v EU, boste svoja podjetja tako lahko pravočasno pripravili na spremembe in preprečili negotovost ali izgube pri poslovanju.

Želite izpeljati prehod v ogljično nevtralnost ali pregledati, kje v vašem podjetju nastaja največ emisij toplogrednih plinov?

Z junijem 2024 uvajamo novo storitev za podjetja: izračun ogljičnega odtisa po metodologiji GHG Protocol, ki jo izvedemo za obseg 1, 2 in tudi za »komplicirani« obseg 3 s pomočjo metodologije LCA. Za več informacij nam pišite na info@marbo-okolje.si.