Gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih in se uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 iz seznama odpadkov. Med gradbene odpadke spada tudi zemeljski izkop, ki je odpadek, sestavljen iz prsti, sedimentov in kamenja, ki nastane pri izkopavanju. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2022 v Sloveniji nastalo 11,7 milijona ton odpadkov in od tega je bilo 8,6 milijona ton gradbenih odpadkov. 77 % vseh nastalih gradbenih odpadkov so torej predstavljali zemeljski izkopi.

Med investitorji, gradbeniki in nadzorniki gradenj pogosto obstaja prepričanje, da zemeljski izkopi niso gradbeni odpadki in se jih zato lahko nasipava po mili volji po različnih kmetijskih površinah, ob rekah, v gozdovih in še kje. Pa vendar temu ni tako.

Zemeljski izkop, ki nastane pri gradnji objektov, se lahko ponovno uporabi za zasipavanje na gradbišču, kjer je nastal ali na drugem gradbišču, ki pripada istemu investitorju. Viški zemeljskih izkopov, ki nastanejo na posameznem gradbišču, pa so gradbeni odpadki, ki jih je treba oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali oddati v obdelavo. Zemeljske izkope se lahko porabi tudi za rekultivacijo ali sanacijo zemljišč, če se za njihovo uporabo predhodno pridobi okoljevarstveno dovoljenje po postopku R10  za vnos v tla.

Kaj pomeni obdelava po postopku R5 in kaj po postopku R12?

Pooblaščeni prevzemniki odpadkov imajo lahko pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo gradbenih odpadkov po dveh postopkih:

• po postopku R5, kjer odpadki po obdelavi niso več odpadki ali
• po postopku R12, kjer so odpadki po obdelavi še vedno odpadki.

Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov se lahko izda:

• za fiksno lokacijo, kjer je bila za to lokacijo izvedena presoja vplivov na okolje in taka lokacija izpolnjuje pogoje za varstvo tal pred onesnaženjem, za varstvo pred hrupom in se obenem za tako lokacijo izvaja monitoring hrupa in odpadnih vod,
• ali za predelavo gradbenih odpadkov s premično napravo, kjer se gradbeni odpadki predelujejo na gradbišču.

Večina izdanih okoljevarstvenih dovoljenj za obdelavo gradbenih odpadkov je bilo izdano za premične naprave. Trenutno pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za obdelavo gradbenih odpadkov s premično napravo po postopku R5 ne izdaja več. S premično napravo lahko torej trenutno pridobite le okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo gradbenih odpadkov po postopku R12, torej so odpadki po obdelavi še vedno odpadki.

Kje se lahko obdelujejo gradbeni odpadki s premično napravo?

S premično napravo se lahko gradbene odpadke obdeluje le na gradbiščih. Ko izvajalci gradnje ali investitorji izbirajo izvajalca za zemeljska dela, od njega običajno ne zahtevajo izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.

Če bi ga zahtevali in se poglobili v izrek okoljevarstvenega dovoljenja, bi ugotovili naslednje omejitve glede obdelave gradbenih odpadkov s premično napravo, ki so zapisane v okoljevarstvenem dovoljenju:

• obdelava gradbenih odpadkov se lahko izvaja le na gradbišču, kar pomeni, da gradbenih odpadkov v neobdelanem stanju ni dovoljeno peljati izven območja gradbišča,
• obdelave gradbenih odpadkov  s premično napravo se ne sme izvajati:
  • v mestih (mesto je npr. tudi Bled, Radovljica, Idrija, Izola, Laško, Lendava, Železniki, Žiri,..),
  • na gradbiščih, ki imajo površino večjo od 4000 m²,
  • na gradbiščih, kjer se gradijo objekti s prostornino večjo od 10.000 m³,
  • če so v neposredni okolici gradbišča objekti z varovanimi prostori.
• Na posameznem gradbišču premična naprava ne sme obratovati več kot 6 mesecev,
• Gradbišče je treba vidno opremiti s tablo, na kateri so podatki o upravljavcu premične naprave, o vrsti odpadkov, ki se obdelujejo v premični napravi, o postopku obdelave in številki in dnevu izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.

Pogosto so gradbišča tudi premajhna, da bi lahko na njih obdelovali gradbene odpadke. Težava obratovanja premične naprave za obdelavo gradbenih odpadkov na gradbiščih pa je tudi hrup. Ker je hrup obdelave gradbenih odpadkov na gradbiščih s premično napravo zelo visok, morajo biti najbližji sosednji objekti z varovanimi prostori (stanovanjske hiše, vrtci, šole, zdravstveni domovi, bolnišnice…) oddaljeni minimalno 200 m ali več (če premična naprava za drobljenje gradbenih odpadkov obratuje 6 ur ali več na gradbišču). Takšne oddaljenosti od objektov z varovanimi prostori pa je v Sloveniji skoraj nemogoče doseči pri večini gradbišč.

Zato v Sloveniji velja nepisano pravilo, da imetniki okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo gradbenih odpadkov s premično napravo samo fiktivno izdajo evidenčne liste, gradbinci pa se nato sami »znajdejo«, kako bodo ravnali z gradbenimi odpadki. Velja tudi drugo nepisano pravilo, da imetniki okoljevarstvenega dovoljenja za premično napravo prevzamejo odpadke in jih nato odpeljejo z gradbišča na lokacijo, kjer so lastniki zemljišč, vendar za to lokacijo nimajo okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo gradbenih odpadkov.

Ali se pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki izplača?

Moj odgovor je, da se podjetnikom, ki jim je mar za okolje in ciljajo na dolgoročno korektno poslovno delovanje, pravilno ravnanje skladno s predpisi v Sloveniji na dolgi rok sigurno izplača. Če se jih držijo, verjetno ne bodo postali ultra bogataši, lahko pa bodo normalo poslovali in zaslužili. Kar je še pomembnejše, imeli bodo čisto vest, da niso škodili naravi na račun denarja. Z novo spremembo zakonodaje pa bodo tudi v konkurenčni prednosti pred drugimi, saj se na tem področju obetajo večje spremembe.

Kaj se bo spreminjalo z novo Uredbo in kaj je pametno narediti?

V Sloveniji je v pripravi nova uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki bo naslovila tudi zgoraj opisano problematiko. Že od marca 2022 naprej se v Sloveniji ne izdajajo več okoljevarstvena dovoljenja za predelavo gradbenih odpadkov s premično napravo po postopku R5, ampak premične naprave lahko dobijo samo okoljevarstveno dovoljenje po postopku R12, kar pomeni, da so predelani odpadki še vedno odpadki.

Okoljevarstveno dovoljenje po postopku R5 bodo z novo uredbo o gradbenih odpadkih lahko dobila samo podjetja, ki imajo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov na fiksni lokaciji. Nova uredba o gradbenih odpadkih sicer predvideva 2 letni prehodni rok, da si vsi, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov s premično napravo, pridobijo okoljevarstveno dovoljenje za fiksno lokacijo. Ker pa je za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po postopku R5 za fiksno lokacijo najprej treba izvesti presojo vplivov na okolje, pa je dve leti zelo malo časa.

Obrnite se na nas in si pravočasno uredite vsa potrebna upravna dovoljenja (gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo gradbenih odpadkov po postopku R5) za predelavo gradbenih odpadkov na fiksni lokaciji. Zdaj imate priložnost, da izkoristite prednost pred drugimi, ki tega ne bodo (pravočasno) uredili. Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo, da se čim prej pripravite na spremenjeno zakonodajo, kar seveda pomeni konkurenčno prednost. info@marbo-okolje.si