Ali ste že kdaj slišali, da vam pred vstopom v Novo Zelandijo pregledajo pohodniške čevlje in palice, ker morajo biti brez sledov zemlje za vstop v državo? Morda se vam zdi pretirano, toda glavni razlog za tako »natančnost« je preprečevanje vnosa tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst v državo. V Novi Zelandiji, kjer varujejo edinstven ekosistem na zemlji, to seveda razumemo.

Kako pa bi komentirali mojo potezo, da gradbenemu podjetju ne bi dovolila, da pripelje kamione in gradbene stroje na moje zemljišče, vse dokler ne bi bila kolesa in gosenice gradbenih strojev in vozil popolnoma čista in brez vsake vidne sledi zemlje? Verjetno bi me imeli za čudno in zoprno stranko 😊.

Že mogoče, da bi se večina gradbenikov pritoževala, vendar bi to zahtevala iz preprostega in zelo pomembnega razloga. Želela bi namreč preprečiti škodo okolju, ki jo delamo pri gradbenih delih, pa bi jo lahko preprečili

Katera je velika napaka, ki jo (ne)vede delamo pri gradbenih delih?

Iz enega gradbišča na drugega, z nasipavanjem in drugimi zemeljskimi deli namreč širimo semena in koške tujerodnih invazivnih rastlin (TIRV). Med najpogostejše spadajo: japonski dresnik, kanadska zlata rozga, ambrozija in enoletna suholetnica. Semena in predvsem koščki korenike japonskega dresnika se namreč zataknejo na gume, še bolj pa na gosenice kamionov in gradbenih strojev. Ko s takimi stroji pridemo na novo gradbišče, na novo gradbišče prenesemo tujerodne invazivne vrste, ki se – kot pove že njihovo ime, izredno hitro širijo. Pri tem pa izpodrinejo »domače« vrste in jih mestoma tudi povsem zatrejo, s tem pa v ekosistemu naredijo veliko škodo.

Prav tako se TIRV širijo s premeščanjem prsti oziroma zemlje. Tudi če je prst na videz kakovostna, so lahko v njej prisotni delci korenik ali semena invazivnih rastlin, ki jih tako zanesemo na območja, kjer se nasipava zemlja. Težavam se izognemo tako, da vnaprej preverimo območje, s katerega nam bodo pripeljali prst.

Iz navedenega je razvidno, da je najpogostejši vzrok za širjenje TIRV gradnja in nasipavanje z zemeljskimi izkopi, kjer se ne upoštevajo osnove preprečevanja širjenja in zatiranja TIRV. Le-te pa se seveda širijo tudi z drugimi posegi, kot so namerno presajanje in zasajanje ter z naravnim širjenjem ob vodotokih.

Katere so najpogostejše TIRV?

Najpogostejše invazivne rastline, ki se širijo z izvajanjem gradbenih del, so japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga ter enoletna suholetnica, lahko pa seveda še druge TIRV. Za preprečevanje širjenja TIRV z gradbenimi posegi je zelo pomembno, da gradbeni delavci prepoznajo TIRV in, da imajo jasne napotke, kako naj ukrepajo pri gradbenih delih na gradbiščih, kjer so že prisotne TIRV.

Enoletno suholetnico so kot okrasno rastlino v Evropo prinesli konec 17. stoletja, prvi podatki o njenem pojavljanju v Sloveniji pa so iz leta 1841. Je zelo agresivna in se ponekod množično pojavlja tudi na travnikih. Zacveti že junija in lahko cveti do pozne jeseni. Zakoreninja se do meter globoko in spet požene, če jo kosimo, poganjki pa lahko zacvetijo že pri 10 centimetrih višine. Razširjena je po vsej Sloveniji in izpodriva domorodne rastline. Seno pridobljeno s takih travnikov ima slabo krmno vrednost, kar negativno vpliva na živino.

Kanadska in orjaška zlata rozga sta si zelo podobni. Izvirata iz Severne Amerike, v Evropo so ju prinesli v 17. oziroma 18. stoletju kot okrasni rastlini, čez sto let pa se je začela njuna uspešna širitev v naravo. Zlata rozga je zelo nezahtevna rastlina, saj ji ustreza vse od suhih do vlažnih tal, bogata in pusta rastišča; skratka, uspeva povsod. Je zelnata trajnica, kar pomeni, da prezimi korenika, ki je namenjena vegetativnemu razmnoževanju. Že iz delčka korenike se razvije nova rastlina. Zlata rozga tvori zelo goste trajne sestoje, v katerih ne more uspevati nobena druga rastlinska vrsta.

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Je invazivna trajnica, z grmičasto razrastjo. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, na površini ostanejo posušena stebla brez listov. Podzemne korenike so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline ter segajo tudi do tri metre v globino ter prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Japonski dresnik na rastiščih ob vodi izpodrine vse druge rastline. Čeprav je japonski dresnik navidez zelo nežna rastlina, imajo njegovi podzemski poganjki presenetljivo moč. Predrejo lahko 5 ali celo 7 centimetrov debel asfalt, povzročajo razpoke v betonskih tlakih in povzročajo poškodbe na podzemnih vodih.

Ali imamo v Sloveniji zakonodajo za obvezno zatiranje tujerodnih rastlinskih invazivnih vrst?

V Sloveniji se vse pogosteje pogovarjamo o širjenju in načinih preprečevanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (TIRV). Vendar zakonodaje za to področje v Sloveniji še nimamo, izjema je Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki povzroča alergije pri človeku. Na vsakem zemljišču, kjer se pojavi ambrozija, je lastnik dolžan, da ambrozijo popolnoma odstrani.

Kakšni so učinkoviti ukrepi za preprečevanje in zatiranje TIRV?

TIRV se razširijo predvsem tam, kjer smo travno rušo oziroma naravno rastlinsko odejo odstranili. To so predvsem gradbišča, robovi ob cestah, začasna nasutja peska, opuščena gradbišča, parkirišča, degradirana zemljišča. Tujerodne rastline lahko na taka območja zanese tudi veter in se na razgaljenih tleh, kjer ni tekmovanja z drugimi rastlinami, hitro ustalijo in razrastejo. Zaradi navedenega na vseh gradbiščih in pri vseh poseganjih v tla, obstaja velika nevarnost njihovega pojava in nadaljnjega širjenja, če ne ukrepamo. TIRV na gradbiščih in degradiranih zemljiščih ne najdejo dovolj konkurence drugih rastlin, prav tako TIRV tudi nimajo dovolj škodljivcev, žuželk in drugih živali, ki bi se z njimi hranili.

Kadar se invazivne rastline ustalijo, povzročajo veliko stroškov z vzdrževanjem, nekatere vrste lahko celo poškodujejo asfalt ali objekte. Osnovno pravilo preprečevanja širjenja TIRV je: bolje preprečiti, kot zdraviti.

Še nekaj nasvetov ob gradnji:

Če ste investitor, potem bodite pozorni na naslednje:

• Preden kupite zemljišče, preverite ali so na zemljišču že prisotne TIRV. Če so, jih takoj začnite zatirati, japonski dresnik z rednim košenjem z navadno koso (odrežemo jih 10 cm nad tlemi), ostale z rednim košenjem. Košenje japonskega dresnika je treba izvajati tedensko. Vse odkošene dele pazljivo poberemo (ne smemo jih raznositi po zemljišču, ker tako širimo japonski dresnik ) in sežgemo v sodu.
• TIRV se odstranjuje, oziroma kosi pred semenenjem, da se prepreči širjenje s semeni.
• Od gradbenega podjetja, ki bo izvajalo gradbena dela, zahtevajte, da na gradbišče pripelje oprana in popolnoma čista vozila in gradbene stroje.
• Če imate na svojem gradbišču že prisotne TIRV, to mesto pred začetkom vseh ostalih gradbenih del zavarujte, odstranite tujerodne invazivne vrste z zemljišča.
• Zemljo z območja poraščenega s TIRV popolnoma ločite od ostale zemlje, jo dajte na kup in pokrijte tesno s črno folijo. Črna folija mora biti obtežena in prekrita, da dresnik ne požene na stikih črne folije.
• Gradbene stroje po izvedbi opisanih del ponovno dobro operite, posebej še gosenice gradbenih strojev v primeru prisotnosti japonskega dresnika.
• Ko boste začeli izvajati gradbena dela z zasipavanjem izkopov, zemljo onesnaženo s TIRV zasujte na najglobljih delih zasipavanja.

Če ste gradbenik, potem bodite pozorni na naslednje: 

• Ko menjate gradbišče, natančno operite vse gradbene stroje, posebej kolesa in gosenice.
• Ko pridete na gradbišče, natančno preverite območje gradnje na prisotnost TIRV.
• Če so TIRV prisotne, to evidentirajte in zapišite v gradbeni dnevnik, da se zavarujete pred nepotrebnimi stroški odstranjevanja TIRV.
• Preden začnete z gradbenimi deli, postopajte po točkah, ki so zapisane za investitorja zgoraj.
• Zemeljskih izkopov, kjer so prisotne TIRV, ne prodajajte ali vozite na druga gradbišča.
• Kadar dovažate zemljo na gradbišče, preverite njen izvor, prav tako tudi izvor peska. Tudi če v prsti ali pesku ni večjih delov rastlin, so v njej lahko prisotna semena ali majhni delci korenik japonskega dresnika.
• Ne glede na izvor prsti ali peska, še nekaj mesecev po nanosu materiala od drugod, redno spremljajte ali so se morda pojavile kakšne invazivne rastline.

Po branju tega članka se verjetno strinjate, kako priporočljivo je, da gradbeniki izvedejo vse zgoraj navedene preventivne ukrepe 😊.

V primeru, da načrtujete gradnjo posega, za katerega je potreben predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje, je še posebej pomembno, da predhodno preverite, kakšno je stanje na področju tujerodnih invazivnih rastlin, nas lahko kontaktirate za pomoč.