Ali verjamete, da je možno, da se doma ne bi mogli več tuširati ali oprati zelenjave za kosilo? V tem trenutku se vam zdi to nemogoče.

Pa ni čisto tako. To se lahko zgodi, če je vaša hiša priključena na malo komunalno čistilno napravo, ki za svoje obratovanje ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja za emisije v vode in je to ugotovil inšpektor za okolje. To se lahko zgodi tudi po več letih obratovanja male komunalne čistilne naprave.

Zagotovo se sprašujete, kako je to mogoče, saj ima vaša hiša, javna kanalizacija in nenazadnje tudi mala komunalna čistilna naprava, uporabno dovoljenje. Torej izpolnjuje vse pogoje za obratovanje. Pa vendar se to lahko zgodi, saj gradbena in okoljska zakonodaja v Sloveniji nista dovolj povezani.

Z novim Zakonom o varstvu okolja (ZVO-3) se bo ta anomalija, ki se v Sloveniji dogaja že več kot 20 let, odpravila. Kar je odlično, vendar za marsikoga to pomeni problem. Kakšne bodo posledice in kako se jim pravočasno izogniti, si preberite v nadaljevanju.

Zakaj  se zgodi, da ima naprava uporabno dovoljenje, nima pa potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja?

Okoljska zakonodaja v Sloveniji je sodobna in sledi zakonodaji Evropske unije, zato lahko rečemo, da je v večini primerov odlična. Vendar pa gradbena in okoljska zakonodaja v Sloveniji nista povezani do take mere, da bi pri pridobitvi gradbenega dovoljenja že vedeli, katera okoljska dovoljenja potrebujete. Večina investitorjev, pooblaščenih arhitektov in inženirjev ve, da morajo pred vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja preveriti ali potrebujejo odločbo o predhodnem postopku oziroma bo za poseg potrebna presoja vplivov na okolje.

Poleg predhodnega postopka in presoje vplivov na okolje je pri marsikateri investiciji potrebno pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje, na kar se žal uslužbenci na upravnih enotah, pa tudi veliko projektantantov, ne spozna. Res je, da okoljska zakonodaja ni enostavna, ker ima veliko predpisov.

V nadaljevanju predstavljamo, kdaj za gradnjo potrebujete pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje.

Poznamo tri vrste okoljevarstvenih dovoljenj (OVD v nadaljevanju) in sicer:

• OVD za industrijske emisije = OVD IED,
• OVD za vire tveganja zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi = SEVESO OVD,
• OVD za druge naprave, ki jih je več vrst:
• OVD za emisije snovi v zrak,
• OVD za emisije v vode,
• OVD za obdelavo odpadkov,
• OVD za emisiji hrupa.

Pri prijavi gradnje je treba na predpisanih obrazcih določiti ali investicija potrebuje OVD ali ne, vendar upravne enote prijave gradnje in dokumentacije za prijavo gradnje ne kontrolirajo. Zaradi navedenega se v Sloveniji pogosto zgodi, da investitor pridobi uporabno dovoljenja brez pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. To je lahko velik problem, saj za naprave, ki bi morale imeti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje in ga nimajo, inšpektorji lahko določijo ustavitev obratovanja.

Katere naprave najpogosteje obratujejo brez OVD in zato dobijo odločbo o ustavitvi obratovanja?

Pri napravah za obdelavo odpadkov skoraj ni možnosti, da bi obratovale brez OVD, ker morajo izdajati evidenčne liste za odpadke. Teh ne morejo izdajati, če niso naprave za obdelavo odpadkov vpisane v informacijski sistem za ravnanje z odpadki oz. IS-odpadki. V ta sistem se ne morete vpisati brez predhodne pridobitve ustreznega OVD oziroma vpisa v ustrezno evidenco zbiralcev odpadkov. 

Po naših izkušnjah in odločbah inšpektorjev za okolje v Sloveniji, je veliko malih komunalnih čistilnih naprav velikosti več kot 50 populacijskih enot z iztokom v ponikovalnico, različnih avtopralnic z iztokom odpadnih vod v potok ali ponikovalnico,  vodarn za pripravo pitnih vode, itd., in obratujejo brez potrebnega OVD.

Zakaj lahko inšpektorji odkrijejo predvsem naprave z emisijami snovi v vode, ki obratujejo brez OVD?

Upravljavci naprav, ki povzročajo emisije industrijskih odpadnih vod, skoraj vedno izvajajo meritve odpadnih vod in izdelajo Poročilo o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu odpadnih vod, ki ga pošljejo na Agencijo RS za okolje (ARSO). ARSO pri preverjanju poročil ugotovi, da naprava nima OVD in o tem obvesti inšpektorja. Na osnovi take prijave inšpektor obišče upravljavce naprav in jim da rok za pridobitev OVD, ki običajno ni daljši od 3 do 6 mesecev. Če OVD ne pridobijo v tem roku, jim v odločbah piše, da morajo prenehati z odvajanjem odpadne vode.

Če gre pri tem za malo komunalno čistilno napravo in je vaša hiša priključena nanjo, to seveda pomeni, da ne boste več mogli uporabljati vode v svoji hiši.

Čas pridobitve OVD na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je lahko precej daljši od roka, ki ga je določil inšpektor za okolje. Lahko je daljši od enega leta ali se zgodi tudi, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo OVD.

Takšen primer je bila mala komunalna čistilna naprava, ki je imela uporabno dovoljenje, vendar ni pridobila OVD, saj se je iztok v ponikovalnico nahajal na vodovarstvenem območju. Zaradi okoliščin (prepoved predpisa za vodovarstveno območje, velike razdalje do območja izven VVO), je moral objekt ponovno zgraditi greznico in opustiti MKČN.

Še večji paradoks se zgodi pri obratovanjih naprav za pripravo vode, ki so običajno na vodovarstvenih območjih, saj so vodarne namenjene pripravi pitne vode postavljene tik ob izviru ali črpališču vode. Obstoječa vodarna, ki ima speljan izpust odpadnih vod v potok, npr. ne dosega zelo nizkih dovoljenih koncentracij, ker gre za izpust v potok s prispevno površino manj kot 10 km. Prav tako se ne more izpusta iz vodotoka prestaviti v ponikovalnico, ker je ta vodarna na vodovarstvenem območju in Odlok o varovanju vodnih virov ne dopušča ponikanja odpadne vode. Posledično naprava ne more pridobiti OVD. Seveda je bila vodarna zgrajena z davkoplačevalskim denarjem, stala je lahko več 100.000 EUR, sedaj pa ne more obratovati, kljub temu, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje.

Kako predlog novega ZVO-3 rešuje podobne težave?

Pozdravljam rešitev, ki je predlagana v predlogu novega ZVO-3 in držim pesti, da se predlog v tem delu realizira. Na tem mestu bi izrekla tudi vse čestitke ekipi strokovnjakov na MOPE, da so to težavo prepoznali kot nujen problem, ki ga je treba urediti z novim ZVO-3.

207. člen predloga novega ZVO-3 uvaja predložitev strokovne ocene kot sestavni del vloge za gradbeno dovoljenje. Na ta način bodo upravne enote že pri gradbenem dovoljenju vedele, ali je za napravo potrebno pridobiti OVD ali ne ter bodo tako lahko pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, ki potrebujejo OVD, lahko predpisale poskusno obratovanje. Tudi poskusno obratovanje za naprave, ki povzročajo emisije snovi v okolje je novost predloga ZVO-3, ki jo prav tako pozdravljam. S to novostjo bodo naprave, ki povzročajo emisije snovi v okolje, pridobile uporabno dovoljenje šele, ko bodo z emisijami skladne z zakonodajo.

Z opisanimi novostmi predloga ZVO-3 ne bo več brezzobi lev, ampak se bo okoljska zakonodaja dejansko izvajala že vse od načrtovanja objektov do izdaje uporabnega dovoljenja.

V kolikor potrebujete pomoč pri oddaji OVD ali načrtujete nov objekt, si lahko prenesete našo e-knjigo, kjer smo razložili vsa različna OVD. Z veseljem vam bomo pomagali pri pripravi vloge za pridobitev OVD